Part

 1 II  |        njimi in vse so bile tako lepo oblečene! To je bila vse
 2 II  |        Potrebniku. Vreme je bilo lepo, mnogo ljudstva je bilo
 3 II  |      rosi. Z veseljem je gledalo lepo deklico vse občinstvo; ali
 4 II  |        Poda mu roko ter pravi: ~"Lepo ste govorili, ali ravnali
 5 II  |       bila sicer njegova navada, lepo nagrado, naj se okoristi
 6 III |        po zdravnika, kupil ji je lepo belo dolgo obleko ter velel
 7 III |        ali mladenič je znal tako lepo govoriti, tako pošteno je
 8 III |        časa mu je šlo vsako delo lepo izpod rok, da ga je bilo
 9 IV  | poslednjimi žarki obsevalo njeno lepo, bledo obličje. ~"Ti, Rosana?"
10 IV  |        bi bilo prav. Jaz ne znam lepo govoriti; saj veste, káko
11 IV  |        vendar bi tako rada znala lepo govoriti, ravno zdaj; zdaj,
12 IV  |       ptiči učili in vendar tako lepo pojo!" ~"In kadar dobiš
13 V   |         Resno ga pokara:  "To ni lepo, Marko, da si me tako prestrašil." ~
14 VI  |          ga čuje: ~"Glejte, kako lepo jabolko; tam pod ono staro
15 VI  |        in ravno taka, ravno tako lepo, ljubo, srčno dete, kakor
16 VIII|          se že lahko malo ganeš; lepo si se okoristil z božjo
17 VIII|       pokmetil. Rezka je bogata, lepo domačijo ji je zapustil
18 IX  |         imel, ko je gledal svojo lepo hčerko: "Med eveticami najlepša
19 X   |   splezal, kjer je videl posebno lepo, redko cvetico, to ji mora