Part

 1 II |      mož, gospod, z vami se da govoriti. Vi poznate svet in veste,
 2 II |         ne vprašam; sram me je govoriti o človeku kakor o živali." ~"
 3 III|    Hotel je po vsi sili z vami govoriti. Dejal sem mu, da vas ni
 4 III|      da ne vem. On pa, da mora govoriti z vami, bodisi ne vem kaj.
 5 III|      nadlegoval?" ~"Ti ne znaš govoriti s takimi ljudmi!" zajezi
 6 III|     zdaj pa zdaj, besedo z njo govoriti. Dalje niso sezale njegove
 7 III|     mladenič je znal tako lepo govoriti, tako pošteno je gledalo
 8 IV |    bilo prav. Jaz ne znam lepo govoriti; saj veste, káko je bilo
 9 IV |        bi tako rada znala lepo govoriti, ravno zdaj; zdaj, ko slovo
10 IV |   jutri táko priložnost z vami govoriti in tako sem se vam približala." ~"
11 IV |       zalijó oči, jok ji brani govoriti. Hudo je bilo možu, takoj
12 IV |  tolažbe!" ~Mož ni mogel dalje govoriti; obrne se v stran, rosne
13 IV | kraljično." ~"O, tako ne smete govoriti, gospod! Jaz nisem kraljična,
14 V  |     Zdaj pa bom govoril, moram govoriti; vse ti povem, naj se zgodi,
15 VI |        v tem trenutju nemogoče govoriti z njo tako prijazno, kakor
16 VI |     najljubše, najslajše mi je govoriti o nji. Poznali ste jo, morebiti
17 VI |            Dovolj, preveč; ali govoriti ne morem, ne smem; ne umela
18 VII|     sem ji govorila o tebi! In govoriti sem morala. Sirota je videla,