Part

 1 I   |   bila razdrla, nihče ni prav vedel zakaj; sploh je bilo mnogo
 2 I   |   Pravijo, da nikomur ne upa, vedel bo že zakaj. Jaz bi sodil,
 3 I   |       in ljudi kakor malokdo, vedel več pripovedovati o Skalarju,
 4 II  |       za red po sejmu, ni sam vedel, kam bi se dejal; povsod
 5 II  |       Zalesje, kjer je vendar vedel za vsako hišno številko,
 6 II  |     je lahno stopal, kakor bi vedel, da nosi poleg svojega gospoda
 7 II  |       mimo nje, nihče ni prav vedel, koliko. Ko jo je oče dobil,
 8 III | Skalarjevemu gradu. Dovolj je vedel za zdaj. Ponoči je bilo
 9 IV  |  ravno v tem trenutju, sam ni vedel zakaj; tako okorno, mrzlo,
10 V   |      grad, ne vem; tega mi ni vedel povedati grajski sluga,
11 V   |    dobro čutil in hvalo ji je vedel v srcu za to blagodušnost. ~"
12 V   |   pojdeš od tod, da bi jaz ne vedel. Bojim se, da mi ne izgineš
13 VI  |    res njena hči, potem bodem vedel, kaj mi je storiti. ~Tako
14 VII |     bilo prišlo na dan. To je vedel tvoj prijatelj, on sam;
15 VII |      tvoj prihod -- on je vse vedel -- ko je bil v najhujši
16 VIII| ugibal in pomagal, kolikor je vedel in znal. ~"Veš kaj, Somrak,"
17 VIII|     zakaj, to je sam najbolje vedel. Vendar zdaj ni mogel odjenjati;