Part

 1 I   |       pravijo, da hodi v mesto k božji službi; v mesto res
 2 II  |     stala nekoliko časa, stopi k nji poveljnik ter ji reče,
 3 II  |        Po teh besedah se obrne k deklici, ki je čepela ob
 4 II  |   početje. Nejevoljen se obrne k njim, grdo jih pogleda ter
 5 II  |       na skali, obrne se zopet k deklici; potiplje ji, kakor
 6 II  | igrališča na drugem koncu vasi k očetu, da mu izroči, kar
 7 II  |   posebnega zgoditi. Povrne se k očetu. ~"Kje je Rosana,
 8 II  |       truden in lačen vrnil se k svoji družbi. -- ~V tem
 9 III |     vsak dan iz mesta pogledat k bolnici. Skalar sam je bil
10 III |   zapustiti te moram. Gor grem k očetu, kjer bom prosila
11 IV  |       premagala, da ni skočila k njemu, oklenila se mu vratu
12 VII |    zoper mojega očeta. In jaz? K njemu hitim -- da, pri njem,
13 VII |        slednjič omečim. Na dom k očetu nisem smela; tam bi
14 VIII|       zdaj hodi!' Nato se vrne k meni, kakor da bi se ne
15 VIII|       Kaj pa ti veš?" obrne se k svoji ženi, kolikor more
16 X   |     miruje. ~"Dovolj, sem sedi k meni pa miren bodi! Zdaj
17 X   |     Pri tej priči pristopi oče k njima. Nista se prestrašila. ~"