Part

 1 I   |          težko te morebiti čakajo žena in otroci. Glej, sonce je
 2 III |   neprijetne preteklosti. A ko ji žena začne odpenjati staro obleko,
 3 III |       Glej, tukaj -- in umirajoča žena vzame izpod zglavja zavitek --
 4 III |       bila hčerka odšla, vzklikne žena še enkrat: "Nedolžna, nedolžna!"
 5 IV  | nezaslišano, kar je njega zadelo. Žena je bila njega nevredna.
 6 VII |          ti moram povedati. Tvoja žena je nedolžna; zvesta ti je
 7 VII |          hči naj zanj trpi. Tvoja žena se je darovala za svojega
 8 VII |   zveličana duša, presrčna, čista žena moja, druga Genovefa; odpusti,
 9 VIII|          mislili, da bosta mož pa žena; ali ko je prišel Marko
10 VIII|      bežite; ustil se je res, ali žena ga je vendar imela v strahu.
11 VIII|            Kaj boš ti?" oglasi se žena precej osorno; "ti govoriš,
12 VIII|          nič prav po volji, da se žena vtika v pogovor; kazalo
13 VIII|         ali je pa morda čutil, da žena prav govori, opominjaje
14 VIII|          Jezus Nazarenski!" javka žena. "Taka nesreča! Kaj stojiš
15 VIII|           morem ganiti z mesta!" ~Žena se je tresla po vsem životu
16 X   |         govorili, da bosta mož in žena, kaj sem se hotela jaz vrivati