Part

 1 I   |      kar si mu dolžan ostal. Le mirno pojdi domov, Somrak, težko
 2 II  |        Zadnji med njimi izstopi mirno, ponosno pravi velikan,
 3 II  |       Nekoliko časa je bilo vse mirno; videti je bilo iz vsega,
 4 II  |        tudi nisem rekel," pravi mirno, "da je moja hči, ali služabnica
 5 II  |     sklenil, kaj mu je storiti. Mirno reče očetu: ~"Z vašim privoljenjem
 6 II  |   svojih opravkih -- konj ga je mirno čakal na dvorišču; gospod
 7 III |     svetlobe v sobo -- in potem mirno čakati, ali se še oživi
 8 III |    edini zaklad. Potem je zopet mirno ležala, ne vedoč, kaj se
 9 III |     potem leže v travo in kmalu mirno zaspi. ~Drugo jutro se je
10 IV  |       njegovi moči. Vse je bilo mirno in tiho okrog, samo zdaj
11 VI  |    odgovora na njeno vprašanje; mirno ji reče, a tudi ne kaj prijazno: ~"
12 VII |   neopravičena pred tabo pojdem mirno pod zemljo; naj bode saj
13 VII |        ne bodi izdajalka očetu, mirno naj živi, kakor do sedaj,
14 VIII|         zopet zabavljati; Marko mirno posluša; besede ni žugnil,
15 VIII| Slednjič ga izpusti ter mu reče mirno: ,Tako, zdaj hodi!' Nato
16 IX  |        tem strašnem trenutju. ~"Mirno bodi, ljubo dete," tolaži