Part

 1 II  |      svojimi ljudmi, posebno z Rosano; že dolgo ni bil tako priljuden
 2 II  |        jahal po cesti Skalar z Rosano proti svojemu gradu. Konj
 3 II  |        gorami. Marko je ljubil Rosano, ki je menil, da mu je sestra,
 4 II  |   glasom: ~"Oče, komu ste dali Rosano?" ~"Jaz nisem vprašal človeka,
 5 IV  |       se mu zvedri, ko zagleda Rosano pred sabo. Zahajajoče sonce
 6 VI  |       mu je rojila po glavi. Z Rosano je bil zdaj nenavadno prijazen;
 7 VII |      družico. Imenovala sem jo Rosano, s svojimi solzami sem jo
 8 VII |         Vstane, omahuje, kliče Rosano, ki je stala nekoliko korakov
 9 VII |      bil risa omečil -- zdrami Rosano. Na prsi mu plane: ~"Moj
10 VIII|       se je nekako seznanila z Rosano, pa ji je že pošepetala
11 VIII|     deklet, naj gre tja za ono Rosano, zanj je dobra ona ciganka!
12 IX  |   pazil. Konja ustavi, izpusti Rosano na tla, potem stopi sam
13 IX  | nekoliko v stran. Skalar gre z Rosano v hišo. Tudi tu je bilo