Part

  1 I   |         ni si mogel kaj, da bi se ne nasmejal, dasi ni bil videti
  2 I   |         prenašal čebele. Težko če ne je bil starega Jelenka,
  3 I   |          nekoliko zakrivljene, pa ne tako, da bi mu bil lahko
  4 I   |         mož skoraj grbast videti. Ne to ne ono ni poviševalo
  5 I   |       skoraj grbast videti. Ne to ne ono ni poviševalo njegove
  6 I   |        malo potreboval, kadil ni, ne pil ne igral. Koše je plel
  7 I   |      potreboval, kadil ni, ne pil ne igral. Koše je plel doma
  8 I   | Odsvetovali mi tudi niste." ~"Jaz ne prigovarjam mački, da naj
  9 I   |           miši, ali pa kravi, naj ne zahaja v zelnik. Huda kri,
 10 I   |           tako biti, brez tega bi ne prenašal jaz čebel v vreči
 11 I   |   preglavice; to je, naju bi celo ne bilo na svetu, ne drugega
 12 I   |         bi celo ne bilo na svetu, ne drugega nikogar, in to bi
 13 I   |       gori na Skali pri tistem -- ne vem, kako bi mu dejal, da
 14 I   |           kako bi mu dejal, da bi ne bilo greha!" ~"Kakove opravke
 15 I   |          imaš pri njem? Pa vendar ne kaj napačnega, da bi ti
 16 I   |        sem bukve, ali so pa črne, ne vem: ni mi prišlo na misel,
 17 I   |          pa že na pravem potu." ~"Ne, nič dolga, kdo bi neki
 18 I   |         je dovolj, za kaj drugega ne. Košček polja imam od njega
 19 I   |          človek; gorje, ako bi mu ne prinesel najemnine o dogovorjenem
 20 I   |          nam še predobro godi, da ne vemo, kaj je pravo siromaštvo,
 21 I   |         streho in drv pozimi. Jaz ne vem, kako je po mestih.
 22 I   |           je potem še rekel, tega ne morem povedati. Slednjič
 23 I   |               Pravijo, da nikomur ne upa, vedel bo že zakaj.
 24 I   |        Jaz samo toliko vem, da bi ne hotel za ves svet prenašati
 25 I   |        toda bogve po kaj. Angelci ne bodo čakali njegove duše,
 26 I   |            S tem Skalarjem bi res ne menjal. Sam Bog ve, kaj
 27 I   |        sam dela?" ~"Tistega ravno ne pravim. V šoli se nam je
 28 I   |      tiste bukve črne?" ~"Tistega ne vem; ali pisane so v takem
 29 I   |          v takem jeziku, da nihče ne more uganiti, v katerem." ~"
 30 I   |          si jih sam videl?" ~"Jaz ne, Adamov France, ki je bil
 31 I   |          razumel ni nič." ~"To bi ne bilo še nič posebnega; Adamov
 32 I   |       shrambo, v katero živa duša ne sme, vso polno čudnih steklenih
 33 I   |       menite, Jelenko?" ~"Jaz nič ne menim, ker ga nisem videl,
 34 I   |        kaj žalega storil?" ~"Tega ne; nič se mu ne more očitati,
 35 I   |     storil?" ~"Tega ne; nič se mu ne more očitati, delavce dobro
 36 I   |     pijače, Skalar nikomur dolžan ne ostane; škoda samo, da si
 37 I   |       zaslužek bi bil pri njem in ne težak. Rokodelci, ki delajo
 38 I   |        Rokodelci, ki delajo zanj, ne morejo ga prehvaliti, to
 39 I   |  hudobnega počenjal; saj tudi tat ne krade po vasi, v kateri
 40 I   |            še lisica, pravijo, da ne lovi kokoši blizu po okolici,
 41 I   |       imeti tatu in lisico blizu, ne samo, da sama ne kradeta,
 42 I   |           blizu, ne samo, da sama ne kradeta, če sta pametna,
 43 I   |         če sta pametna, še drugih ne pustita blizu, da nanju
 44 I   |           pustita blizu, da nanju ne leti sum, če se kaj zgodi.
 45 I   |     hudobnega človeka. Nič te naj ne skrbi, kar si mu dolžan
 46 II  |     najstarejši ljudje v Zalesju. Ne da bi se ne bilo še nikoli
 47 II  |     ljudje v Zalesju. Ne da bi se ne bilo še nikoli raztržilo
 48 II  |           in povsod človek vendar ne more biti. Zalesje, kjer
 49 II  |         uho, ali kaj to, ker noge ne morejo biti tu in tam ob
 50 II  |          njegovi volji, nikoli bi ne bilo te nadloge v vas: ali
 51 II  |          nikoli niso videli pred, ne mladi ne stari. Bog vedi
 52 II  |        niso videli pred, ne mladi ne stari. Bog vedi od kod.
 53 II  |      družbi; saj tudi taki ljudje ne morejo biti brez poveljnika. ~
 54 II  |           Zalesju, v kateri bi se ne bili pogovarjali pri večerji
 55 II  |           pač med njimi, da bi mu ne bila šla v slast skromna
 56 II  |          brez česar si kmet sicer ne more misliti prave lepote;
 57 II  |      svoje oblasti. ~"Ali boš ali ne boš?" zagrozi se nad njo;
 58 II  |          švigale iz temnih oči. ~"Ne morem," zdahne deklica. ~"
 59 II  |          videl bom, ali moreš ali ne moreš, ti nepridiprav!" ~"
 60 II  |    nepridiprav!" ~"Če me ubijete, ne morem!" ~"Pomagal ti bom,
 61 II  |      morem!" ~"Pomagal ti bom, če ne moreš; pokonci!" ~Dekletce
 62 II  |            pokonci!" ~Dekletce se ne gane. Surovež zavihti bič
 63 II  |           Bič iz roke in da se mi ne ganeš, če ne --" ~To je
 64 II  |          in da se mi ne ganeš, če ne --" ~To je bilo glavarju
 65 II  |     orožjem ni da bi se norčeval, ne z možem, ki ga je imel v
 66 II  |        poznamo take stvari!" ~Mož ne odgovori. Videti je bilo,
 67 II  |           niso preobčutni in tudi ne smejo biti. Mož je čutil,
 68 II  |            koliko ste dali zanjo, ne vprašam; sram me je govoriti
 69 II  |        zadrege sem mu pomagal." ~"Ne govoriva dalje o tem. Od
 70 II  |          tem. Od kod je dekle?" ~"Ne vem, kje jo je pobral; vprašal
 71 II  |        vam: Taka sramotna kupčija ne velja pred postavo; vi nimate
 72 II  |       govoril, kaj bi rekli vi? ~"Ne samo pameten, plemenit mož
 73 II  |           kakor vidim; vaša volja ne more biti, da bi postal
 74 II  |      branitelj ubogega otroka nič ne odgovori na to. Molče potegne
 75 II  |          veselim obrazom denar. ~"Ne moja, svoja, prosta je in
 76 II  |           stari in mladi; mož vas ne morem imenovati. Šeme ste,
 77 II  |        morem imenovati. Šeme ste, ne možje! Zijaje gledate te
 78 II  |         Vi ste pameten mož, če se ne motim; vi poznate ljudi
 79 II  |          ljudi tod okoli, jaz jih ne poznam. Glejte, da mi priskrbite
 80 II  |         jo puste v miru in da naj ne delajo preveč ropota. Čez
 81 II  |         kje je Rosana. Od nikogar ne dobi odločnega odgovora;
 82 II  |         vedeti: kje je Rosana?" ~"Ne bodi mi siten, rekel sem
 83 II  |        siten, rekel sem ti že, da ne vem; pusti me!" ~"Jaz pa
 84 II  |             Jaz pa vam pravim, da ne pojdem od vas, preden mi
 85 II  |          pojdem od vas, preden mi ne poveste, kaj ste storili
 86 II  |          mi groziš, sin očetu?" ~"Ne, samo prosim vas, oče!" ~"
 87 II  |            S silo se pri meni nič ne opravi. Ker pa prosiš, povem
 88 II  |           hči." ~"Kaj pravite?" ~"Ne moja ne tvoje matere hči." ~"
 89 II  |           Kaj pravite?" ~"Ne moja ne tvoje matere hči." ~"Rosana
 90 II  |           hodi, Marko." ~Marko se ne gane z mesta. Preveč je
 91 II  |          kaj je; meni to nič mar. Ne bodi mi nadležen." ~"Oče,
 92 II  |     poznal svojega sina, sicer bi ne bil tako v šali z njim govoril.
 93 II  |    privoljenjem torej, oče, grem; ne pozabite, da ste mi sami
 94 II  |        sami veleli. Vedite, da se ne vrnem brez Rosane. Zbogom,
 95 II  |   poštenemu staremu slugi, da naj ne dela nepotrebnega hrupa
 96 II  |           grad z njim; sama bi si ne bila upala za ves svet.
 97 III |         misli sta bila, da tu nič ne more človeška pomoč. Zdaj
 98 III |   hladilne pijače, pokoj, tihota, ne preveč svetlobe v sobo --
 99 III |     Samotarila je v svoji koči, a ne brez dela; ljudje so jo
100 III |         zdaj v nebesih. Rosana bi ne bila mogla dobiti boljše
101 III |    zavitega, kakor bi se bala, da ne pride v tuje roke. Zavitek
102 III |      Potem je zopet mirno ležala, ne vedoč, kaj se godi okoli
103 III |         začne jo tolažiti, naj se ne joka; čaka naj malo, kadar
104 III |           vendar sem nedolžna. Ti ne veš, dete, kaj pomeni ta
105 III |          trpela sem tudi zate, ti ne smeš trpeti, če je kaj pravice
106 III |       pravice na zemlji. Vsega ti ne morem povedati, ti si še
107 III |        taka. Rekel sem mu, da nič ne vem. Ali človek se ni dal
108 III |       doma. Kdaj pridete? Jaz, da ne vem. On pa, da mora govoriti
109 III |           govoriti z vami, bodisi ne vem kaj. Komaj sem ga odpravil.
110 III |           zopet nadlegoval?" ~"Ti ne znaš govoriti s takimi ljudmi!"
111 III |        tukaj, a bolna je, nikakor ne sme prednjo, dokler se bolezen
112 III |        prednjo, dokler se bolezen ne obrne tako ali tako. Dekle
113 III |           je hotel storiti; nazaj ne pojde brez Rosane, ne nocoj
114 III |       nazaj ne pojde brez Rosane, ne nocoj ne nikdar! Pod milim
115 III |       pojde brez Rosane, ne nocoj ne nikdar! Pod milim nebom
116 III |       bilo treba prenočiti. Zakaj ne? Lepa, topla noč je bila;
117 III |     najdražjega na svetu. Ona pač ne sluti, kako blizu ji je
118 III |      veselila? Saj se še tolažiti ne more, da ona sploh kdaj
119 III |          najde, samo, ako mogoče, ne predaleč od grada; vsako
120 III |        okolici in popraševal, ali ne potrebujejo delavca, hlapca.
121 IV  |         trenutja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo, obsujejo
122 IV  |           ko je bil srečen, ko bi ne bil menjal z nikomer na
123 IV  |  izsledoval skrivnosti narave, in ne brez uspeha. Njegovo ime
124 IV  |          slava mu ga ni izpolnila ne bogastvo. ~V take misli
125 IV  |         Slaba si še, večerni hlad ne dé dobro ravnokar ozdravelemu
126 IV  |       svojega dobrotnika, "nič se ne bojte, zdravo in krepko
127 IV  |         več časa, gospod; samo da ne vem, kako bi povedala, da
128 IV  |    povedala, da bi bilo prav. Jaz ne znam lepo govoriti; saj
129 IV  |          Kdo te sili?" ~"Nihče me ne sili, ali tako mora biti,
130 IV  |         se s pustim starcem!" ~"O ne govorite tako, prosim vas,
131 IV  |        Bojim se samo, da bi se vi ne naveličali mene, če ne še
132 IV  |         vi ne naveličali mene, če ne še zdaj, pa pozneje. Kaj
133 IV  |     prejšnjem stanu, kakor vidim, ne moreš ga pozabiti." ~"O
134 IV  |           moreš ga pozabiti." ~"O ne tako, gospod! Da ste me
135 IV  |          živeti? Nepošteno vendar ne, upam, kaj?" ~"Jaz ne vem,
136 IV  |      vendar ne, upam, kaj?" ~"Jaz ne vem, gospod, kaj je nepoštenost;
137 IV  |       zanaprej živeti; drugače bi ne mogla." ~"Ali s čim si hočeš
138 IV  |          Rosana nekoliko časa nič ne odgovori. Bila je vidno
139 IV  |          prosila; drugega bi tudi ne mogla, ali vas, sama ne
140 IV  |           ne mogla, ali vas, sama ne vem, kako je to, vas nekako
141 IV  |         prehoditi pol sveta." ~"O ne, vsaka je dobra." ~"Jutri
142 IV  |         deželi od mesta do mesta, ne, od vasi do vasi, od hiše
143 IV  |     žalostne njene pesmi; veselih ne znam, gospod; jaz morem
144 IV  |              in pojdem." ~"Nič te ne pregovori?" ~"Nič, gospod;
145 IV  |         se ni mogel z mislijo, da ne bode nikoli več videl te
146 IV  |            ali kaj hočem? Pri vas ne morem dalje ostati; za deklo
147 IV  |        dalje ostati; za deklo vam ne morem biti; sami ste rekli,
148 IV  |         hotel žaliti, Rosana; sam ne vem, kako mi je mogla uiti
149 IV  |        mogla uiti taka beseda. Če ne more biti drugače, srečno
150 IV  |           njegovem naročju. ~"Jaz ne pojdem!" reče mu čez nekaj
151 IV  |           in srce. Nobena deklica ne sme biti tako lepa, tako
152 IV  |     zakleto kraljično." ~"O, tako ne smete govoriti, gospod!
153 IV  |      gospod! Jaz nisem kraljična, ne zakleta, sirota sem in bivam
154 IV  |           še to, česar te prosim; ne rekaj mi ,gospod', neprijetno
155 IV  |            samo tiste grde besede ne!" ~Ubogi mož si ni upal
156 V   |            In prilika je prišla. ~Ne daleč od grada je bilo temno
157 V   |         Od kodi in kam jaz tečem, ne znam, ~naprej mi je vedno
158 V   |          sirota iz tujega kraja. ~Ne moreš z menoj, jaz moram
159 V   |        časa, kakor da bi pesmi še ne bilo konec. Potem pa vrže
160 V   |         iz roke, nobena moč bi ga ne bila držala; z urnimi koraki
161 V   |           pred njo. ~Rosana se ga ne prestraši, kakor da bi se
162 V   |        mano godilo?" ~"Vse vem -- ne vsega; kako si prišla v
163 V   |         kako si prišla v ta grad, ne vem; tega mi ni vedel povedati
164 V   |       pripovest; "kaj bode dalje, ne vem; tudi mislim ne. In
165 V   |        dalje, ne vem; tudi mislim ne. In ti, Marko, zdaj si ti
166 V   |    nekdanjega gospoda. ~"Moj oče! Ne imenuj mi ga tako, Rosana;
167 V   |         mu je največ pridobil." ~"Ne govori pregrešno, Marko;
168 V   |         vendar le o če!" ~"Saj ga ne sovražim; ali ko se spominjam,
169 V   |           kakor sem jaz pozabila. Ne sovražiš ga -- kaj je to?
170 V   |          moraš imeti. O Marko, ti ne veš, kaj je oče?" ~Pri teh
171 V   |          si srečen, Marko, in sam ne veš, kako. A kaj govorim?
172 V   |       govorim? Ti si moški, moški ne čutite tako globoko." ~Mladenič
173 V   |          vedela, kako čutim zate, ne govorila bi tako. To bi
174 V   |        ojunači, da ji reče: ~"Jaz ne poznam moških, nikoli se
175 V   |        spremiti, Rosana?" ~"Zakaj ne?" ~"Samo do pod grada; potem
176 V   |          govoreč: ~"Bodi huda ali ne, Rosana; jaz si ne morem
177 V   |       huda ali ne, Rosana; jaz si ne morem kaj. Toliko časa sva
178 V   |      zgodi, kar hoče, Rosana, jaz ne morem živeti brez tebe.
179 V   |         prijatelj?" ~"O nič, nič; ne odgovarjaj mi ničesar; saj,
180 V   |           kar bi rajši slišal, ko ne vem kaj na svetu, tega mi
181 V   |        svetu, tega mi vendar reči ne moreš. Samo to mi obljubi,
182 V   |         to mi obljubi, Rosana, da ne pojdeš od tod, da bi jaz
183 V   |          pojdeš od tod, da bi jaz ne vedel. Bojim se, da mi ne
184 V   |         ne vedel. Bojim se, da mi ne izgineš kakor lepe sanje
185 V   |           bodo bele gradove. Kako ne? Ti si vredna kraljevega
186 V   |          rad, tako iz srca rad te ne bode nihče imel, kakor te
187 V   |       ljubečemu srcu? Ali tega ti ne umeješ, tvoje mlado, nedolžno
188 V   |        tvoje mlado, nedolžno srce ne ve, ne sluti še, kaj je
189 V   |       mlado, nedolžno srce ne ve, ne sluti še, kaj je ljubezen.
190 V   |        končal ta prizor, ko bi se ne bil v tem trenutju začul
191 V   |          sirota iz tujega kraja. ~Ne moreš z menoj, jaz moram
192 VI  |         je bil vedno enake volje, ne žalosten ne vesel, tih,
193 VI  |          enake volje, ne žalosten ne vesel, tih, miren, malo
194 VI  |          prijazen, a navadno tudi ne preosoren; zdaj je bilo
195 VI  |      Knjige ga niso več veselile, ne tista skrivnostna opravila
196 VI  |        njo; potem je bil zopet -- ne vedi zakaj -- odljuden,
197 VI  |       prav v obraz pogledal, tudi ne, ko je govoril z njo, taka
198 VI  |         kdor ga je slišal enkrat, ne pozabi ga več! O sladki
199 VI  |         bodi takega podlega čuta. Ne, uboga Rosana, nesrečno
200 VI  |           nesrečno dete; ti se mi ne bodeš pokorila za svoje
201 VI  |  vprašanje; mirno ji reče, a tudi ne kaj prijazno: ~"Jaz se te
202 VI  |     besedico: ti. Molče je stala, ne vedoč, kaj bi mislila, kaj
203 VI  |          katerega kraja?" ~"Imena ne vem; ali ga nisem slišala
204 VI  |           oče in hči!" ~Rosana se ne gane z mesta; čudne, nerazumljive
205 VI  |          mi v rodu?" ~"V rodu ali ne, kaj to! Jaz bi tudi lahko
206 VI  |      Dovolj, preveč; ali govoriti ne morem, ne smem; ne umela
207 VI  |            ali govoriti ne morem, ne smem; ne umela bi me, in
208 VI  |       govoriti ne morem, ne smem; ne umela bi me, in to je dobro;
209 VI  |   odgovori ~"Tvoja mati nedolžna! Ne govori, dekle, česar ne
210 VI  |           Ne govori, dekle, česar ne umeš!" ~"Jaz ničesar ne
211 VI  |           ne umeš!" ~"Jaz ničesar ne umem, samo to vem, da so
212 VI  |       moja mati nedolžni! Molčala ne bodem, pred vsem svetom
213 VI  |           se najhudobnejši človek ne laže, in moja mati se niso
214 VI  |           poda možu, rekoč: ~"Jaz ne vem, ali je prav ali ne;
215 VI  |           ne vem, ali je prav ali ne; vendar ne morem si kaj;
216 VI  |        ali je prav ali ne; vendar ne morem si kaj; ako ne verujete
217 VI  |       vendar ne morem si kaj; ako ne verujete mojim besedam,
218 VII |       vedeti mora vso resnico. Da ne omahne, sede na bližnjo
219 VII |        tvoja, moje slovo -- da ti ne smem nikdar več pred obličje.
220 VII |        spolnila sem jo. Nikdar te ne bodem videla več, ne mene
221 VII |           te ne bodem videla več, ne mene ti. Ali prepovedal
222 VII |          ji morem zapustiti. Zase ne govorim: moja usoda je sklenjena,
223 VII |         ve, zakaj me pokori. Zase ne govorim; neopravičena pred
224 VII |          Kod hodi po svetu; zakaj ne mara za svoje dete kakor
225 VII |         naj te išče tudi ona, naj ne miruje, dokler te ne najde. ~
226 VII |          naj ne miruje, dokler te ne najde. ~Slaba je roka, ki
227 VII |      vrstice: hiteti mi je, da mi ne oslabi popolnoma, preden
228 VII |      prijatelj -- ime njegovo naj ne pride iz mojega peresa --
229 VII |    sivolasega moža, mojega očeta! Ne, hči ne bodi izdajalka očetu,
230 VII |       moža, mojega očeta! Ne, hči ne bodi izdajalka očetu, mirno
231 VII |       varstvo, golobico jastrebu! Ne bodem ti natanko popisovala,
232 VII |         mu, da ti ga pokažem, ako ne bode miroval. Spoznal je,
233 VII |        orožje za orožje. Zastonj, ne da se omečiti trdosrčni
234 VII |        zver po zakotjih. In kmalu ne sama; dobila sem družico.
235 VII |         ji nisem dejala: Solzana? Ne, tako žalostnega imena naj
236 VII |           žalostnega imena naj bi ne imela sirota. Kako bi jo
237 VII |         oče, da bi ga vselej srce ne zabolelo! To bi bilo maščevanje,
238 VII |   kakršnega nisi zaslužil. Vse ti ne bode jasno, kaj hočem, saj
239 VII |           bridko sovraštvo; in ti ne moreš živeti brez ljubezni.
240 VII |        skoraj skoraj zgodilo! Jaz ne doživim te sreče; moje življenje
241 VII |           tvoj oče! In ti stojiš, ne hitiš mu na srce, na očetovo
242 VII |           tvoj oče! Ti me gledaš, ne veruješ? Glej to pismo!
243 VII |          pismo! Kaj pismo? Ali ti ne govori srce? Meni je moje
244 VII |         sem se dovolj pokoril, ti ne veš, kaj sem trpel! Ko bi
245 VII |      koklja svaje pišče, in ti se ne daš izprositi!" ~Kakor okamnela
246 VIII|         črvivo desko iz roke, "to ne bo nič; nove bo treba, nove,
247 VIII|         napačen mož!" ~"Menim, da ne! Tiste njive, tisti gozdek --" ~"
248 VIII|        bilo samo za ime, da bi se ne dejalo: Vbogajme mu jih
249 VIII|         prava hči?" ~"Zakaj bi pa ne bila?" ~"On sam pravi; čudno
250 VIII|           svinja z mehom in da se ne gane. To je dajalo Antonu
251 VIII|   potepuha, ki se je sem pritepel ne vedi od kod, da se tu liže
252 VIII|       vrne k meni, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Anton
253 VIII|          res tako govoré, ali jaz ne verjamem, da bi bilo tisto
254 VIII|             Marko? Kako bi je rad ne imel, četudi ne dela z njo
255 VIII|         bi je rad ne imel, četudi ne dela z njo kakor ona z njim!
256 VIII|          dajala." ~"Gregor bi pač ne bil svoje hčere nikdar dal
257 VIII|      strahu. Kaj menite, da bi ga ne bil rad spravil iz hiše?
258 VIII|          pa pravim, da iz te moke ne bo kruha!" ~Somraku ni bilo
259 VIII|         pogovor; kazalo je, da se ne spušča rad v prepire s svojo
260 VIII|        moža pri delu, ko pomagati ne znaš; krave pa stradajo
261 VIII|           mati prestrašena. Otrok ne da odgovora, sapa mu je
262 VIII|             o joj, joj! -- Nič se ne gane -- pa ves krvav je,
263 VIII|       Marko, ves krvav, pa nič se ne gane!" ~"Kje praviš?" vpraša
264 VIII|      pomagaj, kdor je živ! Jaz se ne morem ganiti z mesta!" ~
265 VIII|           nesrečnemu mestu. Da bi ne prišla prepozno! ~
266 IX  |         med gredicami sključen, a ne od starosti, s pralico v
267 IX  |       enakih vrtnarskih opravil. ~Ne sam! S podpasanim krilom,
268 IX  |          posluša, zdaj pa zdaj si ne more kaj, da bi se ne sklonil
269 IX  |          si ne more kaj, da bi se ne sklonil pokonci ter ozrl
270 IX  |       prosijo. Tecite, tecite, da ne bo prepozno!" ~"Precej pridem;
271 IX  |       vendar preden zasede konja, ne more, da bi ne skočil pogledat,
272 IX  |      zasede konja, ne more, da bi ne skočil pogledat, kako je
273 IX  |      dvojno življenje rešite; jaz ne morem živeti brez njega!" ~
274 IX  |       vzemite me s sabo, oče; jaz ne morem sama tu ostati, strah
275 IX  |         sama pri sebi, da iz tega ne bo nič dobrega." -- "Po
276 IX  |        svojem opravku! Tu nikogar ne potrebujemo. Pokoj!" ~Množica
277 IX  |       Rosani. ~"Marko, moj Marko, ne zapusti me; brez tebe ne
278 IX  |          ne zapusti me; brez tebe ne morem, nočem živeti!" ~"
279 IX  |           srečen naj bode, četudi ne z menoj." Ta sklep ji je
280 IX  |          globoka, nevarna, vendar ne smrtna, da se sme upati
281 X   |         drugače. ~Potoček ti moj, ne morem s teboj, ~sam teci
282 X   |      bolje? ~Ti teci naprej, mirú ne imej, ~tako ti zapoved je
283 X   |         jo je poslušal Marko, ali ne na ravnem polju, travo kosé;
284 X   |          na vrtu, Rosana; ali jaz ne vem, kako je to, take so
285 X   |          v strahu, samo ganiti se ne! V tem žalostnem stanju
286 X   |     kolikor more resno in moško; "ne izpustim te, nič ti ne pomaga,
287 X   |            ne izpustim te, nič ti ne pomaga, povedati mi moraš,
288 X   |           bi se bala. ~"Ako bi se ne bila zgodila ona nesreča,
289 X   |    zadovoljen, da je tako; zakaj, ne vprašaj!" ~"Ne, tako me
290 X   |       tako; zakaj, ne vprašaj!" ~"Ne, tako me ne odpraviš, Rosana.
291 X   |           vprašaj!" ~"Ne, tako me ne odpraviš, Rosana. Vedeti
292 X   |          imela, Marko; kako bi te ne bila? Tako po bratovsko
293 X   |        kako je v takem življenju. Ne spominjaj me dalje onih
294 X   |          plemenit mladenič si ti, ne tak, kakršni so bili tvoji
295 X   |         matere in očeta! Vsega ti ne morem povedati, samo to:
296 X   |        sem, imaš jo rad: zakaj pa ne? Vsi ljudje so govorili,
297 X   |          ji; nji veruj in zaupaj, ne svojim prijateljem!" ~***
298 X   |        dan, in bežali so zbegani, ne vedi kam, da so jih komaj
299 X   |         pečal zanje, vsaj za žive ne! Ženitovanje se je praznovalo
300 X   |         in ga tudi morebiti zlepa ne bode. ~Za svata sta bila
301 X   |          krstu držala, kako da bi ne bil imeniten! To je z velikim
302 X   |      starešina večkrat v zadregi, ne vedoč, kako bi začel. Težko