Part

 1 II  |     otroka nič ne odgovori na to. Molče potegne listnico, vzame
 2 II  |         vedela, kaj se je godilo. Molče poda svojemu dobrotniku
 3 II  | služabniku to nenavadno prikazen. Molče mu položi spečo deklico
 4 III |          in vse voljno prenašala; molče je trpela, saj ni imela
 5 III |         usmiljena starka. ~Skalar molče vstane in odide. Ves drugi
 6 V   |      kliče." ~Marko nekoliko časa molče stoji, težka mu je bila
 7 V   |          je ta kraj!" ~Deklica mu molče prikima. Zdaj je bilo Marku
 8 VI  |            solze ji silijo v oči. Molče se obrne ter odide. Ves
 9 VI  |           poudarjal besedico: ti. Molče je stala, ne vedoč, kaj
10 VII |       sodna priča je stala Rosana molče poleg njega in oči upirala
11 VII |           nesramnica' --! Šla sem molče, ko mi je bilo treba samo
12 VIII|          to kakor koli. Somrak se molče napoti proti hlevu. ~Pri