Part

 1 I   |    ker je bil že v letih, ko človeka minejo vse ničemurne misli.
 2 I   |      ni bati, tega hudobnega človeka. Nič te naj ne skrbi, kar
 3 II  |       po samem glasu vsakega človeka, ni se mu še nikoli zdelo
 4 II  |     rejenega, okrogloličnega človeka ni bilo med njimi; njih
 5 II  |  plane tuj mož pred srditega človeka. Z obema komolcema je bil
 6 II  | svojega gospoda tudi bolnega človeka na sebi. ~Ali imenitnih
 7 II  | Rosano?" ~"Jaz nisem vprašal človeka, kdo je in kaj je; meni
 8 IV  |     klopčico za enega samega človeka. ~Bilo je na večer, lep
 9 V   |    grajski sluga, in drugega človeka nimam, da bi ga vprašal,
10 VII | takega očeta; za očeta nočeš človeka, ki je tako ravnal s tvojo
11 VIII|    prijazna tudi. Ko pogleda človeka z onimi vélikimi, lepimi
12 VIII|      neka sladka groza obide človeka! Ali mislite, Jelenko, da