Part

  1 I   |           imel je vrečo na rami; v vreči pa menda, odkar svet
  2 I   |    starega Jelenka, ki je pridno v klanec koračil, samo zato
  3 I   |        in kratkočasil ves okraj, v katerem je bil doma. Vesela
  4 I   |    Vesela ga je bila vsaka hiša, v kateri se je ustavil; kar
  5 I   |        je ustavil; kar je pustil v nji dobre volje za sabo,
  6 I   |    videti še krajši, nego je bil v resnici. S tem kratkim popisom
  7 I   |     tolikanj bolj, ker je bil že v letih, ko človeka minejo
  8 I   |          je dolgo, krepko palico v roki, zgoraj zakrivljeno,
  9 I   |         bilo mnogo skrivnostnega v življenju tega čudnega,
 10 I   |         smo mi prehitri, posebno v mladosti, ko nam je pameti
 11 I   |          pa kravi, naj ne zahaja v zelnik. Huda kri, huda kri,
 12 I   |         bi ne prenašal jaz čebel v vreči in ti svoje preglavice;
 13 I   |          črne; zapisanega me ima v njih." ~"A, tako? Potem
 14 I   |       Košček polja imam od njega v najemu. O to vam je hud
 15 I   |       času, precej bi imel pečat v hiši. Ta človek nima srca,
 16 I   |         bil pri vojakih, bil sem v mnogih mestih, ali videl
 17 I   |         rdeč je bil, kakor puran v jezi; kaj je potem še rekel,
 18 I   |        veleti; vesel sem bil, da v me ni zaščul tistega vélikega
 19 I   |     kakor da bi se Turka bal. In v njem živi sam s svojim hlapcem
 20 I   |        prenašati njegovih kosti. V cerkvi ga tudi še živa duša
 21 I   |     videla. Eni pravijo, da hodi v mesto k božji službi; v
 22 I   |          v mesto k božji službi; v mesto res hodi, toda bogve
 23 I   |       Bog ve, kaj ga je prineslo v naše kraje in od kod je
 24 I   |         je on tukaj, tri leta bo v jeseni, nam je vsako leto
 25 I   |         Tistega ravno ne pravim. V šoli se nam je pravilo,
 26 I   |     kakor pravijo, ves božji dan v tistih knjigah tiči. Tudi
 27 I   |          časi sprehaja z bukvami v roki in čudno sam s sabo
 28 I   |    Tistega ne vem; ali pisane so v takem jeziku, da nihče ne
 29 I   |        da nihče ne more uganiti, v katerem." ~"Ali si jih sam
 30 I   |         Adamov France, ki je bil v mestu v latinskih šolah,
 31 I   |        France, ki je bil v mestu v latinskih šolah, jih je
 32 I   |        ima neko skrivno shrambo, v katero živa duša ne sme,
 33 I   |       kakor jih ni nikjer videti v pošteni krščanski hiši.
 34 I   |          pošteni krščanski hiši. V tisti shrambi tiči po več
 35 I   |         pobegnil in priklatil se v naše kraje, ali jim je pa
 36 I   |      naša deželska gosposka tako v miru pusti. Pa naj ima ubogi
 37 I   |        Pa naj ima ubogi kmet kje v hosti gredico tobaka, če
 38 I   |       prehvaliti, to gre iz roke v roko, samo da je delo dobro
 39 I   |       tudi tat ne krade po vasi, v kateri prebiva; še lisica,
 40 II  |       pomnili najstarejši ljudje v Zalesju. Ne da bi se ne
 41 II  |     nikoli bi ne bilo te nadloge v vas: ali gospod "komisar"
 42 II  |      okna, še celo majhen dimnik v zadnjem koncu. Dobivši privoljenje
 43 II  |          krenejo z vozom s ceste v stran in ustavijo se na
 44 II  |           visoka stebra zabijejo v tla, podkrepivši ju od vseh
 45 II  |    gospodar, vsi vro zopet nazaj v voz; čez nekaj časa se povrnejo
 46 II  |          procesijo in tako gredo v vas; od spred sta dva dečka
 47 II  |      smemo reči, da ni bilo hiše v Zalesju, v kateri bi se
 48 II  |          ni bilo hiše v Zalesju, v kateri bi se ne bili pogovarjali
 49 II  |  Poveljnik je imel izkušeno oko; v svesti si je bil, da se
 50 II  |      njimi, da bi mu ne bila šla v slast skromna večerja. ~
 51 II  |    zastonjiki. Ženska s torilcem v roki je hodila okrog in
 52 II  |          četudi nerodno, posegel v mošnjo ter položil svoj
 53 II  |      mošnjo ter položil svoj dar v torilce; in vsakemu se je
 54 II  |      čudno lesketale kakor bilke v jutranji rosi. Z veseljem
 55 II  |        skoraj nejevoljno obrnila v stran in še bolj je bila
 56 II  |         ker so bili že pogledali v kozarec. Ravnatelj ni imel
 57 II  |         deklico, s kratkim bičem v roki, ki ga je imel za pse
 58 II  |        njo; ves zaripljen je bil v obrazu in strele so mu švigale
 59 II  |        šel branit ubogo siroto. ~V tem hipu plane tuj mož pred
 60 II  |           Bič zavihti nad njim. ~V tem trenutju potegne tujec
 61 II  |         napne petelina in pomeri v svojega nasprotnika, z očesom
 62 II  |        tri take, ali puška ga je v strah prijela; s takim orožjem
 63 II  |        ne z možem, ki ga je imel v roki. Nehotoma stopi za
 64 II  |    dekleta. Ali si upate reči mi v lice, da je ta deklica vaša
 65 II  |  zavedela. Deklica je bila kakor v omotici, vendar je vedela,
 66 II  |      deklico? Izročil bi jo komu v vasi; ali imel je malo zaupanja
 67 II  |        veli Skalar nesti deklico v bližnjo gostilno. Tam jo
 68 II  |          zapove, da naj jo puste v miru in da naj ne delajo
 69 II  |         časa deklica res zaspi. ~V tem času gre Skalar v hlev,
 70 II  |            V tem času gre Skalar v hlev, kjer je imel svojega
 71 II  |          moža na konju z otrokom v naročju. Počasi je jahal
 72 II  |          dogodb še ni bilo konec v Zalesju. Ko so bile igre
 73 II  |           kar si hotel, pusti me v miru in hodi, Marko." ~Marko
 74 II  |  materini smrti nekim sorodnikom v hišo. To se je vsem verjetno
 75 II  |      tako stal, oče je bil odšel v gostilno. Slednjič se zdrami
 76 II  |       sina, sicer bi ne bil tako v šali z njim govoril. Marku
 77 II  |        Mož je imel malo zaupanja v sinovo junaštvo, menil je,
 78 II  |     vrnil se k svoji družbi. -- ~V tem času je bil Skalar dospel
 79 II  |        do svojega doma z otrokom v naročju. Mesec jim je razsvetljeval
 80 II  |        zaspala kakor dete materi v naročju. ~Debelo je gledal
 81 II  |         ki je bil prišel z lučjo v roki gospodu naproti, ko
 82 II  |          zopet vzame ter jo nese v grad. Še tega ni bilo treba
 83 II  |        svojimi okornimi nogami. ~V mali izbici napravita posteljico
 84 II  |        gospod pa si postavi stol v kot, sede nanj, da bi tako
 85 II  |         da je šla še tisti večer v grad z njim; sama bi si
 86 III |          je gospod Skalar jezdil v mesto po zdravnika. Dasi
 87 III |        bilo prišlo tako nenadoma v njegovo varstvo. ~Ko pride
 88 III |          zdravnik, najde deklico v hudih vročinah. Nemirno,
 89 III |       tihota, ne preveč svetlobe v sobo -- in potem mirno čakati,
 90 III |      Dobro strežnico je bil tako v naglici izbral stari Jelenko.
 91 III |         in otroka. Samotarila je v svoji koči, a ne brez dela;
 92 III |         njeni hčerki, ki je zdaj v nebesih. Rosana bi ne bila
 93 III |          oblečeno. Ko je bil šel v mesto po zdravnika, kupil
 94 III |     obleko, seže si Rosana naglo v nedrje ter vzame iz njega
 95 III |         ter vzame iz njega nekaj v papir zavitega, kakor bi
 96 III |          bi se bala, da ne pride v tuje roke. Zavitek skrije
 97 III |  preoblečena, vtakne si ga zopet v nedrje. Videlo se je iz
 98 III |   žalostne podobe! ~Videla se je v borni izbici zvečer. Pri
 99 III |        ona nekoliko večja, pojde v službo, pridno bo delala
100 III |         zate, da naj te vzame on v svoje varstvo; saj nimaš
101 III |         jo, zapiši si jo globoko v srce: nedolžno! In kadar
102 III |         morebiti ti bode še kdaj v korist. Zdaj vstani, dete,
103 III |     Zopet čez nekaj časa bila je v temnem gozdu; jagode je
104 III |       mora jo poslušati. Bila je v nebesih. Med zveličanimi
105 III |     zemlji je žalostno, tu gori, v nebesih, v tvojem naročju
106 III |    žalostno, tu gori, v nebesih, v tvojem naročju je veselje!" ~
107 III |         neka mlada deklica tukaj v gradu, taka in taka. Rekel
108 III |          tako ali tako. Dekle je v dobrih rokah, brez skrbi
109 III |          moža na konju z deklico v naročju. In tako se je vedno
110 III |        čez morje do konca sveta. V takih mislih migne z roko
111 III |         ji lahko noč; potem leže v travo in kmalu mirno zaspi. ~
112 III |     dolgo premišljal. Sklenil je v službo stopiti, kjer kako
113 III |     volji, samo nazaj nikdar več v prejšnje življenje! Šel
114 III |           Slednjič se mu posreči v vasi kake četrt ure od grada,
115 IV  |         da bi hotel biti z njimi v vrsti. V njegovi senci si
116 IV  |      hotel biti z njimi v vrsti. V njegovi senci si je bil
117 IV  |      prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči. Vse je bilo
118 IV  |         njimi so snežniki visoko v jasno nebo molili svoje
119 IV  |   zavidno gledal siromaka, ki se v potu svojega obraza trudi
120 IV  |         se je s častjo imenovalo v učenjaških zborih, in vendar
121 IV  |      vendar glavno njegovo delo, v katerem je reševal imenitno
122 IV  |       njega nevredna. Nič dvoma; v rokah je imel dokaze nje
123 IV  |          mesto, kjer je prej ona v njem kraljevala, bilo je
124 IV  |          izpolnila ne bogastvo. ~V take misli vtopljen začuje
125 IV  |     čudno spekla Skalarja, ravno v tem trenutju, sam ni vedel
126 IV  |         gospod; to me boli, prav v srce me boli. Kako bi kaj
127 IV  |      hvaležna. Nikdar več, rajši v vodo, kjer je najglobočja!" ~"
128 IV  |         prešibka, kdo bi te vzel v službo?" ~Na to Rosana nekoliko
129 IV  |          odgovori. Bila je vidno v zadregi. Slednjič se ojunači
130 IV  |        vse ti storim, samo da je v človeški moči." ~"Moja največja,
131 IV  |            Neka huda bolečina je v tem hipu Skalarju srce spreletela;
132 IV  |       potem ga kakor jezen zmane v roki ter zažene stran. ~"
133 IV  |           sprožena puščica ji je v srcu tičala. Rad bi bil
134 IV  |    starega moža, ki samotari tam v odljudnem Skalnem gradu,
135 IV  |         dalje govoriti; obrne se v stran, rosne so mu bile
136 IV  |    Rosani; milo se ji je storilo v srcu, težko se je premagala,
137 IV  |         mu vratu ter izjokala se v njegovem naročju. ~"Jaz
138 IV  |      vesela, kakor je Rosana tam v onem temnem, odljudnem gradu
139 V   |                                  V  Gorka južna kri je vrela
140 V   |          ter zamišljena zrla dol v peneče, šumeče valove. Tako
141 V   |         zdaj združile in zložile v prosto pesem, ki si je sama
142 V   |    sedela neko popoldne s kitaro v naročju in pela. Pod hribom
143 V   |         poslušal s tiho radostjo v srcu! Ko je bilo petje prestalo,
144 V   |    premeri polje, že se je skril v gozdu; še nekaj trenutij
145 V   |      roko. ~"Ti tukaj, Marko, in v taki obleki?" ~"Rosana,
146 V   |         ne vsega; kako si prišla v ta grad, ne vem; tega mi
147 V   |        pregovoril, da naj ostane v gradu. Govoreč o prizoru
148 V   |       čutil in hvalo ji je vedel v srcu za to blagodušnost. ~"
149 V   |          besedah ji silijo solze v oči, ali deklica se premaga. ~"
150 V   |      brega, pripogne se in gleda v strmo, vrtoglavo globočino,
151 V   |          prijetno ni hodil Marko v svojem življenju. Oh, kako
152 V   |        zadnji čas, da odide; ali v tem trenutju mu skipi prepolno
153 V   |          tega trenutja se bojim. V tvoji roki je moje življenje,
154 V   |          prizor, ko bi se ne bil v tem trenutju začul od grada
155 VI  |       tista skrivnostna opravila v onem hramu, kamor ni smela
156 VI  |          pod hrastom ter je zdaj v tla upiral oči, zdaj nepremično
157 VI  |       večkrat se je hitro obrnil v stran, ko mu je šla naproti.
158 VI  |           Prej ji ni nikoli prav v obraz pogledal, tudi ne,
159 VI  |          vrtnica, ki se razcvita v prvem poletju in jutranje
160 VI  |          kapljica trepeče na nji v žarku zgodnjega sonca; ko
161 VI  |   gibanje, zamislil se mu je duh v pretekle čase. Kakor luna
162 VI  |        vesela z žarečim jabolkom v roki, in njen je glas, ki
163 VI  |         sicer vzame iz roke, ali v tem trenutju ga obide, kakor
164 VI  |     spomin; jezen zažene jabolko v stran. Kdo ve, kak pomen
165 VI  |         kak pomen je imel ta sad v njegovem življenju! ~Rosani
166 VI  | življenju! ~Rosani se milo stori v srcu, solze ji silijo v
167 VI  |          v srcu, solze ji silijo v oči. Molče se obrne ter
168 VI  |          trd, krivičen zakon, ki v nebo vpije, ali nebo nima
169 VI  |           četudi si jo sam trpel v obili meri, in zdaj žališ
170 VI  |          mi je storiti. ~Tako je v tem boju premagala boljša
171 VI  |          je bil, zato mu je bilo v tem trenutju nemogoče govoriti
172 VI  |    ženska!" ~Te bridke besede so v zadrego pripravile ubogo
173 VI  |          on strastno obrnivši se v stran. Rosana ga ni razumela;
174 VI  | gotovosti; čez nekaj časa vpraša v zamolklem glasu: ~"Iz katerega
175 VI  |         blizu nekega mesta doma; v samski hiši pod gričem;
176 VI  |     nasprotna čuta sta se borila v njegovem srcu: boj je bil
177 VI  |          rosi, lep je bil Skalar v tem trenutju. ~"Pridi, pridi
178 VI  |      moja, Rosana?" ~"Ali ste mi v rodu?" ~"V rodu ali ne,
179 VI  |            Ali ste mi v rodu?" ~"V rodu ali ne, kaj to! Jaz
180 VI  |     lahko imel tako hčerko, prav v tvojih letih bi bila in
181 VI  |          Vsa spremenjena je bila v tem trenutju; to ni bila
182 VI  |            te besede je govorila v tako prepričevalnem, iz
183 VI  |   kratkem premisleku seže Rosana v svoje nedrje, vzame iz njega
184 VII |      možu" in govoril je tako:  "V črni zemlji bodo trohnele
185 VII |        imam, da ti pride ta list v roke. Zapovedal si mi --
186 VII |          ji in naročala ji bodem v zadnjem trenutju, naj te
187 VII |         ko mi je bilo treba samo v nedrje seči, pokazati ti
188 VII |     podoba mojega ubogega očeta. V srce bi ga bilo zadelo ono
189 VII |          Moj oče je bil zapleten v neko zaroto; jaz sem zenska,
190 VII |       prijatelj, on sam; imel je v roki dokaze, kateri bi bili,
191 VII |  odpotovati, izročil si me njemu v varstvo, golobico jastrebu!
192 VII |        pred moje oči, spozabi se v svoji slepi strasti, da
193 VII |          lista, imela sem orožje v roki; odpisala sem mu, da
194 VII |        je vse vedel -- ko je bil v najhujši stiski, pokaže
195 VII |     njemu hitim -- da, pri njem, v njegovi hiši sem bila, zvečer
196 VII |     doseže svoj pregrešni namen. V svoji pesti me je imel,
197 VII |        do mene se je spreobrnila v bridko sovraštvo; in ti
198 VII |        mi iz usmiljenja, zase in v svoje matere imenu. Glej,
199 VIII|          Jelenko in Somrak zopet v pogovoru. V Somrakovi hiši
200 VIII|         Somrak zopet v pogovoru. V Somrakovi hiši je bilo zadnji
201 VIII|   Somrakov in Somračic, počivalo v kotu med drugo navlako.
202 VIII|           stari Jelenko je moral v hišo; saj je tudi še mnogo
203 VIII| spremenjen, odkar je ta vražjica v gradu. Saj tisto je pa tudi
204 VIII|          se godé na svetu, in to v našem kraju! In pa Marko;
205 VIII|          o tistem času je prišel v naše kraje kakor Rosana,
206 VIII|    vendar imeli za najmočnejšega v tem okraju?" ~"Slišal sem
207 VIII|           ali ko je prišel Marko v hišo, zagledala se je vanj,
208 VIII|      vendar kri zavrela. Bilo je v nedeljo po krščanskem nauku
209 VIII|     tukaj. Marko je bil pri nas "v vasi"; v pogovoru sva stala,
210 VIII|         je bil pri nas "v vasi"; v pogovoru sva stala, kakor
211 VIII|          žena ga je vendar imela v strahu. Kaj menite, da bi
212 VIII|       mogel proti obema? Ni vsak v svoji hiši gospodar, ki
213 VIII|          volji, da se žena vtika v pogovor; kazalo je, da se
214 VIII|          je, da se ne spušča rad v prepire s svojo ženo, zakaj,
215 VIII|          znaš; krave pa stradajo v hlevu, klasti jim je čas.
216 VIII|        kar je bil prej preslišal v živem pogovoru. Bodisi to
217 VIII|          O joj, joj! -- Tam doli v ločici -- za potokom --" ~"
218 VIII|        praviš?" vpraša Somrak. ~"V ločici, za potokom, pri
219 IX  |      pred gradom je bil predelan v lep vrt. Kjer je nekdaj
220 IX  |       drug plevel, cvele so zdaj v snažnih gredicah žareče
221 IX  |          bilo prej nikdar videti v tem kraju. Bodeče robidovje
222 IX  |        ne od starosti, s pralico v roki. Tam malo sitnega plevela
223 IX  | zavihanimi rokavi, s škropilnico v roki se suče med cveticami
224 IX  |         je vendar moja Rosana!" ~V tem trenutju priteče in
225 IX  |        vrtnarsko orodje ter hiti v grad, da vzame s seboj,
226 IX  |          s seboj, česar je treba v takih slučajih. ~Konj je
227 IX  |         siloma iz deviškega srca v tem strašnem trenutju. ~"
228 IX  |         oče, "jaz storim, kar je v moji moči." ~"Hitro, hitro,
229 IX  |        jo bil mogel samo pustiti v takem stanju! ~Malo potem
230 IX  |          zagrozi se nad ljudmi. "V stran, vsak po svojem opravku!
231 IX  |        nehotoma odmakne nekoliko v stran. Skalar gre z Rosano
232 IX  |       stran. Skalar gre z Rosano v hišo. Tudi tu je bilo vse
233 IX  |   odpravi, potem vrata zaklene. ~V stranski izbici, kjer je
234 IX  |       more umen zdravnik storiti v takem slučaju, obrne se
235 IX  |         oče. ~Ko se je to godilo v stranski izbi, koprnelo
236 IX  |          bila vmes, ljubeče srce v smrtnih bolečinah in težavah.
237 IX  |     ljubezen ni bila samopridna. V tem strašnem trenutju stori
238 IX  |          veselja. Potem gre tiho v stransko izbo, poda Rosani
239 IX  |   ginjena objame blago deklico. ~V dobrih rokah je bil Marko. ~
240 X   |        na ljubem svojem prostoru v temnem smrečju poleg šumečega
241 X   |     svetu hite, ~siroto, ki joka v samoti; ~sladkó ji šume
242 X   |      sede vrhu skale in posluša; v presladkih čutih se mu srečna
243 X   |     Rosana ter si vtakne cvetice v nedrje. "Ali je pa tudi
244 X   |        je na pol gledala iz tal. V hipu je bila izruvana in
245 X   |      miren bodi! Zdaj si še meni v strahu, veš; pozneje pa --" ~"
246 X   |     svojo trmico; vdati se mi bo v božjo voljo in tvojo; bodi
247 X   |     nasmehom. Ubogi Marko je bil v grozoviti stiski; od njegovih
248 X   |     bognedaj! Rosana ga je imela v strahu, samo ganiti se ne!
249 X   |       strahu, samo ganiti se ne! V tem žalostnem stanju obraz
250 X   |           razen tebe, moj Marko. V tvojem zavetju sem bila
251 X   |    nadležnosti; saj veš, kako je v takem življenju. Ne spominjaj
252 X   |     Ženitovanje se je praznovalo v gradu, ženitovanje, da ni
253 X   |   ženitovanje, da ni bilo takega v tem kraju, kar stare ženske
254 X   |        bil oče starešina večkrat v zadregi, ne vedoč, kako
255 X   |        Jelenko je ostal do smrti v gradu. Da bi jim stare zibeli