Part

  1 I   |     izrekov, ugank in pripovedk, bilo je ljudem dovolj za vso
  2 I   |       prav vedel zakaj; sploh je bilo mnogo skrivnostnega v življenju
  3 I   |          so ga klicali, kadar je bilo treba pomoči bolni živini. ~
  4 I   |          pa nočem, nespodobno bi bilo. Zdaj te je došla pamet,
  5 I   |           to je, naju bi celo ne bilo na svetu, ne drugega nikogar,
  6 I   |        drugega nikogar, in to bi bilo najbolje. Kje si bil, Somrak?" ~"
  7 I   |       kako bi mu dejal, da bi ne bilo greha!" ~"Kakove opravke
  8 I   |   kolikor sem mogel, vsega mi ni bilo mogoče, in napotil sem se
  9 I   |        križev pot; Zveličarju ni bilo huje, ko je šel na Oljsko
 10 I   |        poberem izpred oči. Ni mi bilo treba dvakrat veleti; vesel
 11 I   |      razumel ni nič." ~"To bi ne bilo še nič posebnega; Adamov
 12 I   |         na polju, dovolj jedi je bilo in pijače, Skalar nikomur
 13 II  |          Zalesju. Ne da bi se ne bilo še nikoli raztržilo toliko
 14 II  |         za vozom z blagom, ki ni bilo dobilo kupca. Vendar takega
 15 II  |         tako veselega gibanja ni bilo morebiti še nikdar prej
 16 II  |           odpustke". Svetá se je bilo sešlo zlasti na večer toliko,
 17 II  |        bi se dejal; povsod ga je bilo treba, in povsod človek
 18 II  |         dolgo in široko; zdaj je bilo slišati hrup na tem koncu
 19 II  |         posebno roke, katerih bi bilo morebiti najbolj potreba.
 20 II  |  morebiti najbolj potreba. Da bi bilo le že kdaj tega nesrečnega
 21 II  |   nesrečnega dneva konec! Kaj je bilo pač, kar je tako razburilo
 22 II  |    poštenemu Potrebniku? O ko bi bilo šlo po njegovi volji, nikoli
 23 II  |      njegovi volji, nikoli bi ne bilo te nadloge v vas: ali gospod "
 24 II  |          Kdor ga je videl, ni mu bilo treba popraševati, kdo je
 25 II  |      brez poveljnika. ~Videti ni bilo tem ljudem, da se jim posebno
 26 II  |        okrogloličnega človeka ni bilo med njimi; njih obleka je
 27 II  |       zastonj belil glavo. Ko je bilo delo dokončano, migne gospodar,
 28 II  |     kakor mleko in kri, stare ni bilo zdaj več med njimi in vse
 29 II  |         ljudje! Približalo se je bilo že več vaških mladeničev;
 30 II  |        ročic in nožic! In kaj je bilo še videti! Imeli so pse,
 31 II  |     nazaj. Pač smemo reči, da ni bilo hiše v Zalesju, v kateri
 32 II  |     obilega zaslužka, samo da bi bilo vreme ugodno. ~Veselo se
 33 II  |         posedejo po travi. Ni ga bilo pač med njimi, da bi mu
 34 II  |     ubogemu Potrebniku. Vreme je bilo lepo, mnogo ljudstva je
 35 II  |          lepo, mnogo ljudstva je bilo privrelo od vseh strani.
 36 II  |      ljubeznivo zahvalila, da je bilo že samo to nekaj vredno. ~
 37 II  |        tudi občinstvo zaleško je bilo lahko zadovoljno z vsem,
 38 II  |        zadovoljno z vsem, kar je bilo videti, in razvajeni niso
 39 II  |        na pravem sledu; sploh je bilo videti, da ni ženica prebrisanega
 40 II  | prerokovati! ~Ali vse to, kar je bilo videti do sedaj, dasi silno
 41 II  |        dasi silno zanimljivo, ni bilo še senca proti temu, kar
 42 II  |         od tal? Nekoliko časa je bilo vse mirno; videti je bilo
 43 II  |        bilo vse mirno; videti je bilo iz vsega, da sedaj pride
 44 II  |     orjavela je bila, kolikor je bilo videti šibkega životka.
 45 II  |     občinstvo; ali to veselje ni bilo pravo, čisto veselje; mnogim
 46 II  |       ter ji reče, kolikor mu je bilo moči, z mehkim, prijaznim
 47 II  |        počela nazaj grede, to je bilo že pregrešno. Zdaj je pokleknila
 48 II  |          potem izgine. In kaj je bilo njeno plačilo? Dobro-klici
 49 II  |   kratkimi presledki, kolikor je bilo treba, da so se nekoliko
 50 II  |         pogladil lice, kar pa ni bilo videti deklici nič prav
 51 II  |       služila. ~Na večer celo je bilo vse polno ljudi na igrališču.
 52 II  |        je bila že na vrvi. Ko je bilo treba iti osmikrat na delo,
 53 II  |          ganeš, če ne --" ~To je bilo glavarju preveč; take sramote
 54 II  |       Mož ne odgovori. Videti je bilo, da mu je bilo to vprašanje
 55 II  |         Videti je bilo, da mu je bilo to vprašanje silno neprijetno. ~"
 56 II  |         Vse je molčalo; težko je bilo odgovarjati srditemu možu.
 57 II  |       deklici na jezik. Torej je bilo morebiti vendar res, kakor
 58 II  |         Zaleščanov in deklici je bilo treba skrbne strežbe, celo
 59 II  |       staremu Jelenku; videti je bilo, da ima nekoliko zaupanja
 60 II  |       Zdaj se je pokazalo, da je bilo njene slabosti krivo zraven
 61 II  |       Ali imenitnih dogodb še ni bilo konec v Zalesju. Ko so bile
 62 II  |         Ali njegovega veselja je bilo kmalu konec. Ko pride med
 63 II  |         pride med zbrano družbo, bilo je videti, da nekoga pogreša.
 64 II  |        se je moralo, ko njega ni bilo, nekaj posebnega zgoditi.
 65 II  |         nespodobno besedo! To je bilo znano vsej družbi; in kakor
 66 II  |         z njim govoril. Marku je bilo videti, da je sklenil, kaj
 67 II  |          nese v grad. Še tega ni bilo treba zapovedovati poštenemu
 68 II  |       urno opravil, kar se mu je bilo naročilo. Našel je pripravno
 69 III |        za mlado življenje, ki je bilo prišlo tako nenadoma v njegovo
 70 III |     mladega osrčja. ~Skalarju ni bilo treba dolgega posvetovanja
 71 III |         bila Rosana. Težko mu je bilo gledati bolno deklico tako
 72 III |           ko se bode prebudila. ~Bilo je že na večer, ko se deklica
 73 III |          ki je čul poleg nje, ni bilo pretežko posneti si iz vsega,
 74 III |             Uboga sirota! Tam bi bilo pač najbolje," zdihne usmiljena
 75 III |                 Mlademu Marku ni bilo treba dolgo popraševati
 76 III |         vedel za zdaj. Ponoči je bilo že, ko je prišel do grada;
 77 III |         prišel do grada; zdaj ni bilo mogoče vanj. Čakati je bilo
 78 III |      bilo mogoče vanj. Čakati je bilo treba do jutra. Kakor je
 79 III |       nikdar! Pod milim nebom je bilo treba prenočiti. Zakaj ne?
 80 III |        je moral imeti, naj bi mu bilo hoditi za njo čez gore in
 81 III |        Kam se obrniti? Živeti je bilo treba. Ni se dolgo premišljal.
 82 III |          grada; vsako delo mu je bilo po volji, samo nazaj nikdar
 83 III |         lepo izpod rok, da ga je bilo gledati veselje. ~
 84 IV  |          proti večerni strani je bilo nekoliko ravnega prostora;
 85 IV  |        ravnega prostora; a tu ni bilo videti prijaznih gredic
 86 IV  |        peščenih tleh in okrog je bilo navadno gozdno drevje, robidovje
 87 IV  |        za enega samega človeka. ~Bilo je na večer, lep zgodnjejesenski
 88 IV  |        ni v njegovi moči. Vse je bilo mirno in tiho okrog, samo
 89 IV  |   reševal imenitno vprašanje, ni bilo še zagledalo belega dne.
 90 IV  |      prej ona v njem kraljevala, bilo je prazno poslej; slava
 91 IV  |          kako bi povedala, da bi bilo prav. Jaz ne znam lepo govoriti;
 92 IV  |     govoriti; saj veste, káko je bilo moje življenje do tedaj,
 93 IV  |  največja, edina moja tolažba je bilo petje in tudi na kitaro
 94 IV  |          tudi jo dobim, ko bi mi bilo prehoditi pol sveta." ~"
 95 IV  | ljubeznivega otroka, težko mu je bilo misliti, kako bo mogel zanaprej
 96 IV  |          brani govoriti. Hudo je bilo možu, takoj je čutil, kako
 97 IV  |      prijazen pogled; hudo bi mi bilo, ako bi se morala tako ločiti
 98 IV  |          blagodejne solze. To je bilo preveč Rosani; milo se ji
 99 IV  |      upal izreči imena, ki mu je bilo na jeziku, ki ga je bila
100 V   |    prišla. ~Ne daleč od grada je bilo temno smrečje, divji, malo
101 V   |        samota in tihota, čuti ni bilo glasu razen prijetno šumečega
102 V   |      tiho radostjo v srcu! Ko je bilo petje prestalo, stoji še
103 V   |          kakor da bi pesmi še ne bilo konec. Potem pa vrže koso
104 V   |          na mestu, kjer se mu je bilo posloviti od svoje družice.
105 V   |         malo žalosten. ~"Tako je bilo dogovorjeno, Marko, in delo
106 V   |        mu molče prikima. Zdaj je bilo Marku zadnji čas, da odide;
107 V   |      Rosana, Rosana!" Zdaj se ni bilo več pomišljati. Urno si
108 VI  |       tudi ne preosoren; zdaj je bilo vse njegovo vedenje nekako
109 VI  |      trenutju ga obide, kakor je bilo videti, neprijeten spomin;
110 VI  |          prišla pred oči. Žal je bilo možu, rad bi bil poravnal
111 VI  |       užaljen je bil, zato mu je bilo v tem trenutju nemogoče
112 VI  |      staro rano; nerazumno ji je bilo, zakaj je tako poudarjal
113 VI  |     proti nji: ~"Rosana, kako je bilo ime tvoji materi?" ~"Matilda."
114 VI  |    njegovo obličje. Ali še mu ni bilo dovolj gotovosti; čez nekaj
115 VI  |    srečni so bili tam!" ~Zdaj je bilo Skalarju vse gotovo, vse
116 VI  |   obdajal srce; tako gorko mu je bilo srce; tihe radosti žar mu
117 VI  |          pozabljeno bodi, kar je bilo; poleg tebe hočem pozabiti,
118 VII |       pričala da iz mojih ust ni bilo bridke besede zoper tebe.
119 VII |          Šla sem molče, ko mi je bilo treba samo v nedrje seči,
120 VII |      ubogega očeta. V srce bi ga bilo zadelo ono orožje starega,
121 VII |         je bil izgubljen, ako bi bilo prišlo na dan. To je vedel
122 VII |     pogubili mojega očeta. To je bilo njegovo orožje. In to orožje
123 VII |          orožje. In to orožje je bilo orodje njegovi pregrešni
124 VII |      pregrešni strasti. Ko ti je bilo, kmalu po poroki, nanagloma
125 VII |         hiši sem bila, zvečer je bilo tudi; njegove priče niso
126 VII |         solzam; samo nekaj bi ga bilo omečilo, izprosilo -- svoje
127 VII |          sva oba vedela. ~Kar je bilo potem, veš sam. Jaz sem
128 VII |          srce ne zabolelo! To bi bilo maščevanje, kakršnega nisi
129 VII |   ljubezni. Saj ni mogoče, da bi bilo drugače; žalosten, nesrečen,
130 VII |      zavesti; prenanagloma ji je bilo prišlo vse to. To je bilo
131 VII |        bilo prišlo vse to. To je bilo samo malo trenutij, in vendar
132 VIII|    pogovoru. V Somrakovi hiši je bilo zadnji čas, da gre skrbni
133 VIII|      navlako. O prvem pogledu je bilo Somraku jasno, da potrebna
134 VIII|         mizarsko umetnost. Tu je bilo treba spretnejše roke; stari
135 VIII|    zastonj; tisti božjaki, to je bilo samo za ime, da bi se ne
136 VIII|         uho in namignila, kaj bi bilo dobro. Dekletce pa in oče --
137 VIII|        mu je vendar kri zavrela. Bilo je v nedeljo po krščanskem
138 VIII|          meni, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Anton se pobere
139 VIII|     svojima tovarišema." ~"To ni bilo bogve kako moško!" ~"Kajpa
140 VIII|       kako moško!" ~"Kajpa da ni bilo; ali kaj se hoče? Videl
141 VIII|       ali jaz ne verjamem, da bi bilo tisto kaj. Marko se je čisto
142 VIII|        ne bo kruha!" ~Somraku ni bilo nič prav po volji, da se
143 VIII|          ni da bi pravila; to bi bilo, kakor da bi dala stvar
144 IX  |        IX  Skalarjevo domovje je bilo zares, kakor je pravil Somrak,
145 IX  |    odurno prej, tako prijazno je bilo zdaj. Grad je bil znova
146 IX  |      pisane cvetice, kakršnih ni bilo prej nikdar videti v tem
147 IX  |     Bodeče robidovje okrog se je bilo umaknilo raznovrstnemu plemenitemu
148 IX  |    osedlan na dvorišču, kakor je bilo rečeno slugi, ko pride Skalar
149 IX  |     živeti brez njega!" ~Zdaj je bilo Skalarju vse jasno. Mlada
150 IX  |            Vse polno ljudstva je bilo zbranega pred Somrakovo
151 IX  |        je bila najbližja. Vse je bilo zbegano, preplašeno. Glave
152 IX  |          smrečju; strah me ga je bilo, prav tak je bil kakor Kajn!" -- "
153 IX  |        Rosano v hišo. Tudi tu je bilo vse polno ljudi, tako da
154 IX  |       težkim srcem. Zdaj šele je bilo videti Marka. Znak je ležal,
155 IX  |        zamiži. Vendar tudi to je bilo že dovolj tolažbe Rosani. ~"
156 IX  |          stati zunaj! Srce ji je bilo prepolno neskončne bridkosti.
157 X   |        njegovih ust do njenih je bilo tako blizu, tako strašno
158 X   |         modrosti; žalostno ga je bilo videti, usmiljenja je bil
159 X   |     zgodila ona nesreča, kako bi bilo zdaj, Rosana?" ~"Pustiva
160 X   |       bila vedno enaka." ~"To je bilo zopet nekaj drugega. Ali
161 X   |      srečen; kaj meniš, da mi je bilo lahko, Marko!" ~Globoko
162 X   |        gradu, ženitovanje, da ni bilo takega v tem kraju, kar
163 X   |          pokonci držal, da bi ga bilo kar največ moči dobro videti.
164 X   |      zamaške ven meče". Vsega je bilo dovolj, tako da so se mize
165 X   | popravljal, kakor Somraku, to ni bilo verjetno; Marko in Rosana
166 X   |          kadar in kolikorkrat je bilo treba. Zato pa ni bil čisto