Part

1 V | sonce zahaja. ~Znan mu je ta glas, kolikokrat ga je poslušal
2 V |    vidim te, čujem tvoj mili glas; srečen sem, Rosana! O kaj
3 V |   grada dol krepki Skalarjev glas: "Rosana, Rosana!" Zdaj
4 VI|  mehak, ginjen je bil njegov glas, ko je govoril z njo; potem
5 VI|  sama ženska na svetu! In ta glas, kdor ga je slišal enkrat,
6 VI|  jabolkom v roki, in njen je glas, ki ga čuje: ~"Glejte, kako
7 IX|    To je bil Rosani angelski glas z nebes. Mirna je bila poslej;