Part

1 III |        grada; zdaj ni bilo mogoče vanj. Čakati je bilo treba do
2 VII |        poleg njega in oči upirala vanj. ~Prvi list, ki ga zagleda,
3 VIII|           v hišo, zagledala se je vanj, in ubogi Anton -- obriši
4 VIII| zabliskajo in kakor strela prašči vanj. Okoli pasa ga zgrabi, pivzdigne,
5 IX  |     obvezal Jelenko. Rosana upira vanj oči nepremično, da bi mu
6 X   |     vpraša ga deklica ter se ozre vanj z neskončno ljubeznivim,