Part

  1 I   |         kakor smo videli. ~"Kaj pa ti, Somrak? Kaj nosiš ti tako
  2 I   |           pa ti, Somrak? Kaj nosiš ti tako težkega na glavi, ker
  3 I   |          te je motilo? Veš, jaz bi ti lahko povedal, prav jasno
  4 I   |           najbolj potreba. Ali sem ti jaz svetoval, da se ženi?" ~"
  5 I   |          kri, huda kri, Somrak, to ti je naša nesreča, to je naš
  6 I   |      prenašal jaz čebel v vreči in ti svoje preglavice; to je,
  7 I   |            ne kaj napačnega, da bi ti kaj naredil ali zagovoril,
  8 I   |            nisi še na svetu. Če se ti tukaj slabo godi, bo se
  9 I   |            tukaj slabo godi, bo se ti pa na onem svetu bolje." ~"
 10 II  |            najbolj podobni so bili ti ljudje ciganom, vendar cigani
 11 II  |            ukrepljejo, kaj so neki ti ljudje, kaj bodo počeli,
 12 II  |           in dalje okoli. Ali tudi ti niso bili sami zastonjiki.
 13 II  |            ali moreš ali ne moreš, ti nepridiprav!" ~"Če me ubijete,
 14 II  |      ubijete, ne morem!" ~"Pomagal ti bom, če ne moreš; pokonci!" ~
 15 II  |            kakor bi mu hotel reči: Ti nisi, da bi mi branil. Tako
 16 II  |           bodi mi siten, rekel sem ti že, da ne vem; pusti me!" ~"
 17 II  |      odgovora, mladenič!" "Oče!" ~"Ti mi groziš, sin očetu?" ~"
 18 II  |       opravi. Ker pa prosiš, povem ti, kaj sem storil z dekletom.
 19 II  |         vedeti, kje je." ~"Saj sem ti že rekel, pojdi jo iskat
 20 III |            In vendar sem nedolžna. Ti ne veš, dete, kaj pomeni
 21 III |       svetu; trpela sem tudi zate, ti ne smeš trpeti, če je kaj
 22 III |           pravice na zemlji. Vsega ti ne morem povedati, ti si
 23 III |        Vsega ti ne morem povedati, ti si še premlada. Glej, tukaj --
 24 III |          zavitek -- to je vse, kar ti morem zapustiti. Vzemi to
 25 III |         tvoje premoženje; morebiti ti bode še kdaj v korist. Zdaj
 26 III |          bode zopet nadlegoval?" ~"Ti ne znaš govoriti s takimi
 27 IV  |       njeno lepo, bledo obličje. ~"Ti, Rosana?" ogovori jo Skalar
 28 IV  |          dolgočasno, rad verjamem: ti si mlado dekle, rada bi
 29 IV  |           iger, veselic; samo reči ti je treba in precej jutri
 30 IV  |           gledam vesele obraze. To ti že rad verjamem, da si se
 31 IV  |            govori, česa želiš; vse ti storim, samo da je v človeški
 32 IV  |          Pojdi, kamor te je volja, ti si nehvaležna." ~Prehuda
 33 IV  |           trpeli poleg sebe." ~"O, ti si dobro dete, Rosana! Pri
 34 IV  |           bodem nosil, vsako željo ti hočem spolniti. Drage obleke,
 35 IV  |            zlata in biserov, vsega ti hočem prinesti, kar ti more
 36 IV  |       vsega ti hočem prinesti, kar ti more razveseliti oko in
 37 V   |       sladka, tako otožna! ~Kam se ti mudi, kedó te podi, ~kje
 38 V   |          kedó te podi, ~kje potok, ti konec je pota? ~Na bregu
 39 V   |           mu prijazno poda roko. ~"Ti tukaj, Marko, in v taki
 40 V   |          je pa zopet vse dobro." ~"Ti veš torej, Marko, kaj se
 41 V   |            vem; tudi mislim ne. In ti, Marko, zdaj si ti na vrsti." ~
 42 V   |          ne. In ti, Marko, zdaj si ti na vrsti." ~Marko ni imel
 43 V   |            ko se spominjam, kaj si ti pretrpela od njega, Rosana -- --" ~"
 44 V   |           ga moraš imeti. O Marko, ti ne veš, kaj je oče?" ~Pri
 45 V   |          ali deklica se premaga. ~"Ti si srečen, Marko, in sam
 46 V   |          veš, kako. A kaj govorim? Ti si moški, moški ne čutite
 47 V   |           govoril: O Rosana, ko bi ti videla moje srce; ko bi
 48 V   |          govoril s teboj in vendar ti nisem povedal, česar mi
 49 V   |       govoril, moram govoriti; vse ti povem, naj se zgodi, kar
 50 V   |       blizu tebe." ~"Kaj hočeš, da ti odgovorim, ljubi prijatelj?" ~"
 51 V   |         jaz bi bil nesrečen!" ~"To ti rada obljubim!" ~"In še
 52 V   |           nekaj. A kaj bi govoril! Ti si lepa, Rosana, in lepša
 53 V   |     obračal oči za teboj. Ponujali ti bodo bele gradove. Kako
 54 V   |        bodo bele gradove. Kako ne? Ti si vredna kraljevega prestola;
 55 V   |           ljubečemu srcu? Ali tega ti ne umeješ, tvoje mlado,
 56 V   |        prišlo bode trenutje, ko se ti bode srce zbudilo, in tega
 57 V   |             O kaj sem jaz, kaj naj ti obetam, siromak? In vendar,
 58 V   |            dve, tri leta; ko bi se ti vrnil z obilim blagom obložen
 59 V   |        obilim blagom obložen in bi ti dejal: Glej, vse to je tvoje;
 60 VI  |          krivico po svoji moči? In ti? Do zdaj si domišljal si,
 61 VI  |            maščuješ se nad njo, ki ti ni storila ničesar: zakaj
 62 VI  |       uboga Rosana, nesrečno dete; ti se mi ne bodeš pokorila
 63 VI  | Nestanovitna stvar je ženska, tudi ti si ženska!" ~Te bridke besede
 64 VI  |      pregrešila, četudi nerada?" ~"Ti nič, ti nič!" odgovori ji
 65 VI  |          četudi nerada?" ~"Ti nič, ti nič!" odgovori ji on strastno
 66 VI  |           tako poudarjal besedico: ti. Molče je stala, ne vedoč,
 67 VI  |        ljubo, srčno dete, kakor si ti, Rosanka moja!" ~"Govorili
 68 VI  |       umela bi me, in to je dobro; ti si še mlada, nepokvarjena,
 69 VII |            trohnele moje kosti, ko ti pride, in trdno vero imam,
 70 VII |             in trdno vero imam, da ti pride ta list v roke. Zapovedal
 71 VII |            tvoja, moje slovo -- da ti ne smem nikdar več pred
 72 VII |          bodem videla več, ne mene ti. Ali prepovedal mi nisi
 73 VII |           nisem nadlegovala; pišem ti šele sedaj, ko čutim, da
 74 VII |            zadnja ura. Ta list naj ti izroči, ko te najde moje
 75 VII |            dete, tvoje dete Rosana ti bode pričala da iz mojih
 76 VII |        zoper tebe. Vprašaj jo; ona ti pove, kako sem ji govorila
 77 VII |          najde. ~Slaba je roka, ki ti piše te vrstice: hiteti
 78 VII |           oslabi popolnoma, preden ti povem, kar ti moram povedati.
 79 VII |    popolnoma, preden ti povem, kar ti moram povedati. Tvoja žena
 80 VII |           žena je nedolžna; zvesta ti je bila od trenutja, ko
 81 VII |           peresa -- tvoj prijatelj ti je bil nezvest, lažniv prijatelj.
 82 VII |       vsaka beseda njegova o meni; ti si mu verjel; svoji ženi
 83 VII |           ko se je zagovarjala, ko ti je dejala, da je nedolžna,
 84 VII |       lažnik tvoj pijatelj. To sem ti dejala, več -- nisem smela.
 85 VII |               nisem smela. Šla sem ti izpred oči, ,lažnica, nesramnica' --!
 86 VII |            v nedrje seči, pokazati ti kos papirja, moje orožje,
 87 VII |         dokaz moje nedolžnosti, in ti bi bil padel predme na kolena --
 88 VII |      njegovi pregrešni strasti. Ko ti je bilo, kmalu po poroki,
 89 VII |        golobico jastrebu! Ne bodem ti natanko popisovala, kako
 90 VII |           mojim besedam -- ta list ti razodene vso resnico, on
 91 VII |           razodene vso resnico, on ti je tvojega prijatelja tožnik,
 92 VII |          roki; odpisala sem mu, da ti ga pokažem, ako ne bode
 93 VII |       kakršnega nisi zaslužil. Vse ti ne bode jasno, kaj hočem,
 94 VII |            tudi že ni. ~Krivico bi ti delala, žalila bi te, ako
 95 VII |       delala, žalila bi te, ako bi ti priporočala svoje, najino
 96 VII | spreobrnila v bridko sovraštvo; in ti ne moreš živeti brez ljubezni.
 97 VII |      izgubljen hodiš po svetu, vse ti je tuje -- ubogi mož! O
 98 VII |         mož! O čakaj, čakaj, pride ti tolažba, Rosana ti pride
 99 VII |           pride ti tolažba, Rosana ti pride in pozabljene bodo
100 VII |         prsi svoje in lice ji rosi ti zdaj s sladkimi solzami.
101 VII |          Moje dete, moja hčerka si ti; svojega očeta si iskala;
102 VII |       stoji pred tabo tvoj oče! In ti stojiš, ne hitiš mu na srce,
103 VII |            srce? Jaz sem tvoj oče! Ti me gledaš, ne veruješ? Glej
104 VII |           to pismo! Kaj pismo? Ali ti ne govori srce? Meni je
105 VII |          Našla si svojega očeta, a ti nočeš takega očeta; za očeta
106 VII |         saj sem se dovolj pokoril, ti ne veš, kaj sem trpel! Ko
107 VII |       kakor koklja svaje pišče, in ti se ne daš izprositi!" ~Kakor
108 VII |            jokata oče in hči. ~"In ti," obrne se čez nekaj časa
109 VII |        nekaj časa oče proti nebu, "ti, ki gledaš zdaj dol na naju
110 VIII|            bo volja božja. Samo to ti povem, da zdaj ti ni več
111 VIII|          Samo to ti povem, da zdaj ti ni več take sile, zdaj se
112 VIII|            njun pogovor. ~"Kaj boš ti?" oglasi se žena precej
113 VIII|            se žena precej osorno; "ti govoriš, kakor umeš. Jaz
114 VIII|       mislil oče Jelenko? ~"Kaj pa ti veš?" obrne se k svoji ženi,
115 VIII|          se vpraša." ~"No, čigava, ti, ki vse veš?" ~"Jaz vem,
116 VIII|       Torej govori, kaj je, kaj se ti je zgodilo?" vpijeta oče
117 IX  |         morem, nočem živeti!" ~"Če ti je drago njegovo življenje,
118 X   |       sedaj malo drugače. ~Potoček ti moj, ne morem s teboj, ~
119 X   |            tu -- kje mi je bolje? ~Ti teci naprej, mirú ne imej, ~
120 X   |        naprej, mirú ne imej, ~tako ti zapoved je dana; ~razglasi
121 X   |      strahu, veš; pozneje pa --" ~"Ti meni, kaj? O Rosanka, Rosanka,
122 X   |         bodi mi milostna gospa!" ~"Ti se me bojiš?" vpraša ga
123 X   |        moško; "ne izpustim te, nič ti ne pomaga, povedati mi moraš,
124 X   |         blag, plemenit mladenič si ti, ne tak, kakršni so bili
125 X   |           Kdo in kaj sem bila jaz? Ti si bil vreden najboljšega
126 X   |        brez matere in očeta! Vsega ti ne morem povedati, samo
127 X   |           zopet nekaj drugega. Ali ti moram tudi to povedati?" ~"
128 X   |           morava vedeti." ~"In ako ti rečem samo: Rezka, ali ti
129 X   |          ti rečem samo: Rezka, ali ti ni to dovolj?" ~"Jaz sem
130 X   |            je imela, in kako! Tudi ti, mislila sem, imaš jo rad:
131 X   |       ginjen ji poda Marko roko: ~"Ti si blaga deklica, Rosana!" ~
132 X   |          slovesno. "Marko, izročam ti, kar imam najljubšega na