Part

  1 I   |           vedno enak rjav klobuk z nenavadno širokim krajem,
  2 I   |         trdo, da bi lahko kresal z njim. Zbral sem, kolikor
  3 I   |     zadrl nad menoj! Pital me je z lenuhom, lahkoživcem in
  4 I   |   prositi, če nima že usmiljenja z mano, naj ga ima vsaj z
  5 I   |          z mano, naj ga ima vsaj z ubogimi otročiči, to so
  6 I   |        po gozdu se časi sprehaja z bukvami v roki in čudno
  7 I   |     Jelenko ni bil že dolgo časa z nikomer toliko resnega govoril
  8 I   |      Somraku dati priliko, da si z razgovorom olajša srce. ~
  9 II  |        se je vrstil voz za vozom z blagom, ki ni bilo dobilo
 10 II  |   številko, da bi jo lahko našel z zavezanimi očmi, kjer je
 11 II  | privoljenje od gosposke, krenejo z vozom s ceste v stran in
 12 II  |         je bilo lahko zadovoljno z vsem, kar je bilo videti,
 13 II  |          čudovito zvračal, vznak z usti denar s tal pobiral,
 14 II  |         kladivi na drobne kosce. Z zobmi je držal železo, ki
 15 II  |       človek, stežka privzdignil z obema rokama. Največ veselja
 16 II  |        človek, smešno opravljen, z različnimi šalami in burkami,
 17 II  |           da bo imel mnogo sreče z otroki. Ko se mož zareži
 18 II  |    zaloškega občinstva. Kaj bode z vrvjo, ki je nategnjena
 19 II  |        žarile izpod temnih obrvi z dolgimi vejicami; te vejice
 20 II  |     kakor bilke v jutranji rosi. Z veseljem je gledalo lepo
 21 II  |         kolikor mu je bilo moči, z mehkim, prijaznim glasom: ~"
 22 II  |         pala zares, ali ujame se z roko ob vrv -- vsem je bil
 23 II  |          drugo stran in ujame se z drugo roko. ~Dovršivši svoj
 24 II  |          svojimi ljudmi, posebno z Rosano; že dolgo ni bil
 25 II  |      dolgo ni bil tako priljuden z njimi; Rosani je večkrat
 26 II  |      družbe ter mu veli, naj gre z njimi na drugi konec in
 27 II  |       mož pred srditega človeka. Z obema komolcema je bil razmetal
 28 II  |         te ni sram, tako ravnati z ubogim otrokom?" ~Mož pobesi
 29 II  |          pol zaničljivo; meri ga z očmi od nog do glave, bil
 30 II  |    pomeri v svojega nasprotnika, z očesom ni trenil. ~"Gani
 31 II  |          se in sprožim," reče mu z mirnim glasom. ~Takega orožja
 32 II  |         ni da bi se norčeval, ne z možem, ki ga je imel v roki.
 33 II  |         govoril, zdaj pa poskusi z besedo: ~"Kdo vam daje pravico.
 34 II  |      videti pameten mož, gospod, z vami se da govoriti. Vi
 35 II  |       preživlja; brez nje bi bil z vso ostalo družbo berač.
 36 II  |      gospod; kar hočete, storite z njo," reče in spravi z veselim
 37 II  |   storite z njo," reče in spravi z veselim obrazom denar. ~"
 38 II  |       obstopile ter okrepčale jo z mrzlo vodo, da se je zopet
 39 II  |        da se mu počasi približa. Z glavo je majal, a to je
 40 II  |   zdravila. ~Ali kaj zdaj začeti z deklico? Izročil bi jo komu
 41 II  |    premišljevanju se mož odloči. Z roko migne staremu Jelenku;
 42 II  |        je bila deklica okrepčala z jedjo, prigovarja ji, da
 43 II  |          prikazen: moža na konju z otrokom v naročju. Počasi
 44 II  |         je jahal po cesti Skalar z Rosano proti svojemu gradu.
 45 II  |    družbo. Oče je bil zadovoljen z njegovim zaslužkom, tako
 46 II  |         nagrado, naj se okoristi z njo, kakor mu drago. Sin
 47 II  |         poveste, kaj ste storili z njo. Strašen sum se mi zbuja;
 48 II  |          je prav, tako se govori z očetom. S silo se pri meni
 49 II  |         povem ti, kaj sem storil z dekletom. Prodal sem jo." ~
 50 II  |        Marko." ~Marko se ne gane z mesta. Preveč je slišal
 51 II  |          menil, da mu je sestra, z ginljivo ljubeznijo; in
 52 II  |        prstom dotaknil, žalil jo z nespodobno besedo! To je
 53 II  |         Rosana? Prijazna je bila z njim kakor sestra z bratom,
 54 II  |         bila z njim kakor sestra z bratom, ali posebne ljubezni
 55 II  |         bila tiha in otožna tudi z njim; nikoli je ni mogel
 56 II  |      sicer bi ne bil tako v šali z njim govoril. Marku je bilo
 57 II  |     storiti. Mirno reče očetu: ~"Z vašim privoljenjem torej,
 58 II  |    Skalar dospel do svojega doma z otrokom v naročju. Mesec
 59 II  |          sluga, ki je bil prišel z lučjo v roki gospodu naproti,
 60 II  |         videl svojega gospodarja z otrokom; ali popraševal
 61 II  |        šla še tisti večer v grad z njim; sama bi si ne bila
 62 III |       treba dolgega posvetovanja z mestnim zdravnikom: ene
 63 III |         sluga bi bil rad govoril z njim. Prej se ga je ogibal,
 64 III |  odpraviti. Hotel je po vsi sili z vami govoriti. Dejal sem
 65 III |          On pa, da mora govoriti z vami, bodisi ne vem kaj.
 66 III |          so videli moža na konju z deklico v naročju. In tako
 67 III |          zdaj tako čarobno oblit z mesečno svetlobo. S hrepenečim
 68 III |        blizu nje, en zrak dihati z njo, videti jo zdaj pa zdaj,
 69 III |          jo zdaj pa zdaj, besedo z njo govoriti. Dalje niso
 70 III |      sveta. V takih mislih migne z roko proti gradu, vošči
 71 III |      slednjič sklenil, poskušati z njim. Marko ga je prosil
 72 III |        da je bil kmet zadovoljen z njim; a sklenil je vendar,
 73 III |      dela; prosil ga je, naj ima z začetka potrpljenje z njim;
 74 III |        ima z začetka potrpljenje z njim; rad bode storil vse,
 75 IV  |        katerimi se prijetno vijó z belim, drobnim peskom posuta
 76 IV  |           kakor da bi hotel biti z njimi v vrsti. V njegovi
 77 IV  |      srečen, ko bi ne bil menjal z nikomer na svetu. Tedaj
 78 IV  |       Rosana?" ogovori jo Skalar z nenavadno mehkim glasom. "
 79 IV  |      imela jutri táko priložnost z vami govoriti in tako sem
 80 IV  |          sprijazniti se ni mogel z mislijo, da ne bode nikoli
 81 IV  |        Mož prime roko ter govori z mehkm glasom: ~"Nisem te
 82 V   |         bi jo bil videl, govoril z njo, ako mogoče; ali nadležen
 83 V   |          tujega kraja. ~Ne moreš z menoj, jaz moram nocoj ~
 84 V   |        moč bi ga ne bila držala; z urnimi koraki premeri polje,
 85 V   |          torej, Marko, kaj se je z mano godilo?" ~"Vse vem --
 86 V   |         vse bi storil zanj, vse; z veseljem bi svojo kri prelil,
 87 V   |          leta; ko bi se ti vrnil z obilim blagom obložen in
 88 V   |        mokra že od večerne rose. Z griča dol pa je donela po
 89 V   |          tujega kraja. ~Ne moreš z menoj, jaz moram nocoj ~
 90 VI  |     Zamišljen, s povešeno glavo, z rokami na hrbtu je hodeval
 91 VI  |        ki mu je rojila po glavi. Z Rosano je bil zdaj nenavadno
 92 VI  |       njegov glas, ko je govoril z njo; potem je bil zopet --
 93 VI  |     odljuden, trd, skoraj osoren z njo. Zgodilo se je celo,
 94 VI  |           tudi ne, ko je govoril z njo, taka je bila njegova
 95 VI  |          bliža po otroško vesela z žarečim jabolkom v roki,
 96 VI  |          si je sam svojo ostrost z ubogim, nedolžnim dekletom.
 97 VI  |        rekoč: ~"Nezadovoljni ste z mano, kakor vidim in čutim,
 98 VI  |       trenutju nemogoče govoriti z njo tako prijazno, kakor
 99 VI  |       sem na srce moje," vabi jo z odprtima rokama, "pridi,
100 VI  |         hči!" ~Rosana se ne gane z mesta; čudne, nerazumljive
101 VII |         moja usoda je sklenjena, z življenjem mojim je pri
102 VII |      življenje je pri kraju, ali z nebes dol bodem vaju gledala,
103 VII |        vaju gledala, veselila se z vama. Objemi jo, stisni
104 VII |          gledaš zdaj dol na naju z nebes, zveličana duša, presrčna,
105 VIII|      ganeš; lepo si se okoristil z božjo pomočjo in Skalarjevo.
106 VIII|     Katra se je nekako seznanila z Rosano, pa ji je že pošepetala
107 VIII|         in oče -- saj veste, ona z njim dela, kar se ji zdi.
108 VIII|     zvezdo, menim, bi ji sklatil z neba, ako bi mu velela.
109 VIII|         tudi. Ko pogleda človeka z onimi vélikimi, lepimi očmi,
110 VIII|         volje je vedno, prijazen z vsakim človekom. In kadar
111 VIII|     hruško; kar pride Anton mimo z drugima dvema. Ko zagleda
112 VIII|       delati s sabo kakor svinja z mehom in da se ne gane.
113 VIII|       videli, da se ni norčevati z njim." ~"Torej tista beseda ,
114 VIII|          ne imel, četudi ne dela z njo kakor ona z njim! Marko
115 VIII|          ne dela z njo kakor ona z njim! Marko je mož." ~"Kaj
116 VIII|           Jaz se ne morem ganiti z mesta!" ~Žena se je tresla
117 IX  |           veselje, sreča ji sije z obličja, iz oči. Tako zdrava,
118 IX  |          biti! Zdaj se pogovarja z očetom, zdaj se sladko zasmeje,
119 IX  |        tu govoriva, in on umira! Z vami grem, vzemite me s
120 IX  |     nekoliko v stran. Skalar gre z Rosano v hišo. Tudi tu je
121 IX  |       nepremično, da bi mu brala z obličja svojo sodbo -- ~
122 IX  |         bil Rosani angelski glas z nebes. Mirna je bila poslej;
123 IX  |       srečen naj bode, četudi ne z menoj." Ta sklep ji je čudovito
124 IX  |          smrtna, da se sme upati z božjo pomočjo, poljubi mu
125 IX  |       pustite, da mu smem streči z vami vred." ~Rosana ginjena
126 X   |  nasmehne se mladenič ter zgrabi z eno roko debelo parobkovo
127 X   |         deklica ter se ozre vanj z neskončno ljubeznivim, sladkim
128 X   |         si slednjič našla očeta? Z mano si bila vedno enaka." ~"
129 X   |        bi ne bil imeniten! To je z velikim veseljem in ponosno