Part

  1 I   |            ker je bil že v letih, ko človeka minejo vse ničemurne
  2 I   |     prehitri, posebno v mladosti, ko nam je pameti najbolj potreba.
  3 I   |          Zveličarju ni bilo huje, ko je šel na Oljsko goro ali
  4 I   |           vem, kako je po mestih. Ko sem bil pri vojakih, bil
  5 I   |          sta se razšla?" ~"Slabo; ko sem ga začel prositi, če
  6 I   |         bodo čakali njegove duše, ko bo ležal na smrtni postelji." ~"
  7 I   |          jih je bil našel enkrat, ko jih je bil Skalar na kamnu
  8 II  |           poštenemu Potrebniku? O ko bi bilo šlo po njegovi volji,
  9 II  |           je zastonj belil glavo. Ko je bilo delo dokončano,
 10 II  |          kakor je psom spodobno. ~Ko so bili vsi pripravljeni,
 11 II  |        kadilo iz dimnika na vozu, ko se je vrnila družba. Naglo
 12 II  |        imel mnogo sreče z otroki. Ko se mož zareži in vpraša,
 13 II  |        bila videti, tako otožna! ~Ko je tako stala nekoliko časa,
 14 II  |          od straha utripalo srce. Ko je bila prišla do srede,
 15 II  |          volji. Mračilo se je že, ko pride zopet Rosana na vrsto.
 16 II  |     Sedemkrat je bila že na vrvi. Ko je bilo treba iti osmikrat
 17 II  |       treba iti osmikrat na delo, ko je že stala poleg stebra,
 18 II  |         premagala šibko dekletce. Ko je ravnatelj to videl, mislil
 19 II  |        služabnica moja je, in več ko to." ~"Sužnja vaša je, kar
 20 II  |         nas ni taka navada." ~"In ko bi zdaj jaz, ki tukaj pred
 21 II  |         in lahko gre, kamor hoče: ko bi vam tako govoril, kaj
 22 II  |      krivo zraven tudi stradanje. Ko se je bila deklica okrepčala
 23 II  |      zbudi. -- ~Mračilo se je že, ko so gledali Zaleščani nenavadno
 24 II  |          ni bilo konec v Zalesju. Ko so bile igre končane, pride
 25 II  |      veselja je bilo kmalu konec. Ko pride med zbrano družbo,
 26 II  |           videl, da se je moralo, ko njega ni bilo, nekaj posebnega
 27 II  |        odsvitali na obrazu, kakor ko se bliski zigravajo po nebu,
 28 II  |      nihče ni prav vedel, koliko. Ko jo je oče dobil, prav majhna
 29 II  |        zdrami in gre iskat očeta. Ko ga najde pri vinu, stopi
 30 II  |           v roki gospodu naproti, ko je videl svojega gospodarja
 31 III |      nenadoma v njegovo varstvo. ~Ko pride zdravnik, najde deklico
 32 III |          tako ničemurno oblečeno. Ko je bil šel v mesto po zdravnika,
 33 III |           naj jo preobleče takoj, ko se bode prebudila. ~Bilo
 34 III |  prebudila. ~Bilo je že na večer, ko se deklica predrami; rada
 35 III |         neprijetne preteklosti. A ko ji žena začne odpenjati
 36 III |          pod odejo in šele potem, ko je bila preoblečena, vtakne
 37 III |         gre spat brez večerje. In ko se mati nato še huje zjoka,
 38 III |        dete, in pojdi po sosedo." Ko je bila hčerka odšla, vzklikne
 39 III |        pomoč. Potem utihne, kakor ko bi ji bil razbojnik usta
 40 III |       potem vstane in hoče oditi, ko deklica zopet spregovori;
 41 III |          bogve, kdo je ta človek; ko bi pa vendar imel kako naravno
 42 III |          zdaj. Ponoči je bilo že, ko je prišel do grada; zdaj
 43 III |           kako blizu ji je on; in ko bi slutila, kdo mu je porok,
 44 IV  |       Sonce se je bližalo zatonu, ko je Skalar sedel na klopčici
 45 IV  |         Vsak človek ima trenutja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo,
 46 IV  |     otroka! ~In spominja se časa, ko je bil srečen, ko bi ne
 47 IV  |           časa, ko je bil srečen, ko bi ne bil menjal z nikomer
 48 IV  |           se in oko se mu zvedri, ko zagleda Rosano pred sabo.
 49 IV  |     ravnokar ozdravelemu človeku; ko bi se povrnila bolezen!" ~"
 50 IV  |          moje življenje do tedaj, ko ste prišli vi in me rešili.
 51 IV  |       govoriti, ravno zdaj; zdaj, ko slovo jemljem od vas in
 52 IV  |        biti? Greh bi se mi zdelo, ko bi vam še dalje nadlego
 53 IV  |          pa hočeš, tudi jo dobim, ko bi mi bilo prehoditi pol
 54 V   |          se je moško premagovati. Ko je enkrat zvedel, da je
 55 V   |         čela; to je utegnil samo, ko je koso brusil. Kakor pravega
 56 V   |           s tiho radostjo v srcu! Ko je bilo petje prestalo,
 57 V   |       Rosana! O kaj sem pretrpel, ko si bolna ležala! Zdaj je
 58 V   |         imel mnogo pripovedovati. Ko je bil končal, vpraša ga
 59 V   |           Saj ga ne sovražim; ali ko se spominjam, kaj si ti
 60 V   |      njegov je govoril: O Rosana, ko bi ti videla moje srce;
 61 V   |           bi ti videla moje srce; ko bi vedela, kako čutim zate,
 62 V   |       kako čutijo. Ali to pa vem, ko bi jaz koga rad imel, vse
 63 V   |          mi bode kosa pela sedaj, ko sem te videl, draga Rosana." ~
 64 V   |    nastajal že po gostem smrečju, ko sta se napotila proti gradu.
 65 V   |   Prijazna svetloba ju je objela, ko sta stopila iz gozda. ~"
 66 V   |         saj, kar bi rajši slišal, ko ne vem kaj na svetu, tega
 67 V   |      daleč; prišlo bode trenutje, ko se ti bode srce zbudilo,
 68 V   |           je nedosežno? O Rosana, ko bi hotela, ko bi mogla čakati
 69 V   |           O Rosana, ko bi hotela, ko bi mogla čakati dve, tri
 70 V   |       mogla čakati dve, tri leta; ko bi se ti vrnil z obilim
 71 V   |          se bil končal ta prizor, ko bi se ne bil v tem trenutju
 72 VI  |        ginjen je bil njegov glas, ko je govoril z njo; potem
 73 VI  |          je hitro obrnil v stran, ko mu je šla naproti. Prej
 74 VI  |          obraz pogledal, tudi ne, ko je govoril z njo, taka je
 75 VI  |        ogledoval od strani. Zdaj, ko se ji je ozdraveli jelo
 76 VI  |           rdeti upalo bledo lice, ko se je povrnil prejšnji ogenj
 77 VI  |        vsemu njenemu životu: zdaj ko je bila kakor vrtnica, ki
 78 VI  |          v žarku zgodnjega sonca; ko jo je zdaj ogledoval in
 79 VI  |           ogledoval in ogledoval, ko je videl te oči, to hojo,
 80 VI  |      vedela kam. Takoj drugi dan, ko ga zagleda, hoče stopiti
 81 VI  |         sešla, ker sta se iskala. Ko ga zagleda Rosana, pozdravi
 82 VI  |       bila bleda materina podoba, ko je ležala na smrtni postelji,
 83 VI  |        rekli! Na smrtni postelji, ko se najhudobnejši človek
 84 VII |        kolena se šibila Skalarju, ko je prijel izročene mu liste.
 85 VII |         bodo trohnele moje kosti, ko ti pride, in trdno vero
 86 VII | nadlegovala; pišem ti šele sedaj, ko čutim, da se mi bliža zadnja
 87 VII |            Ta list naj ti izroči, ko te najde moje dete, tvoje
 88 VII |           ti je bila od trenutja, ko te je prvič zagledalo njeno
 89 VII |           svoji ženi nisi verjel, ko se je zagovarjala, ko ti
 90 VII |     verjel, ko se je zagovarjala, ko ti je dejala, da je nedolžna,
 91 VII |    nesramnica' --! Šla sem molče, ko mi je bilo treba samo v
 92 VII |        njegovi pregrešni strasti. Ko ti je bilo, kmalu po poroki,
 93 VII |           kako je govoril o tebi! Ko ni smel več pred moje oči,
 94 VII |            skrbno sem ga hranila. Ko se je bližal tvoj prihod --
 95 VII |      prihod -- on je vse vedel -- ko je bil v najhujši stiski,
 96 VII |         ti ne veš, kaj sem trpel! Ko bi vedela, odpustila bi
 97 VII |     najhujša pokora ubogemu možu! Ko je videl, da Rosana še vedno
 98 VIII|          in dobra, prijazna tudi. Ko pogleda človeka z onimi
 99 VIII|           zateza tudi tako čudno, ko govori." ~"Lep dečko; in
100 VIII|         da bosta mož pa žena; ali ko je prišel Marko v hišo,
101 VIII|       Anton mimo z drugima dvema. Ko zagleda Marka, začne mu
102 VIII|        zanj je dobra ona ciganka! Ko bi ga bili videl i pri tej
103 VIII|       volja. Saj ji je tudi prej, ko je še Gregor živel, vedno
104 VIII|      pogumno. "Jaz pa pravim, brž ko izpolni Rezka svoje sedemnajsto
105 VIII|           in motiš moža pri delu, ko pomagati ne znaš; krave
106 IX  |        Skalar skoraj gotovo imel, ko je gledal svojo lepo hčerko: "
107 IX  |           iz vasi na grajski vrt. Ko zagleda Skalarja, vpije
108 IX  |       kakor je bilo rečeno slugi, ko pride Skalar s potrebnimi
109 IX  |        čepela kakor brez zavesti, ko pride oče. Njegove stopinje
110 IX  |                 Jaz sem ga videl, ko je bežal kakor divja zver
111 IX  |        konju!" ~Govorica potihne, ko pridrvi Skalar mednje. Toliko
112 IX  |           je moral dovoliti oče. ~Ko se je to godilo v stranski
113 IX  |           čudovito olajšal srce. ~Ko odpre čez nekaj časa Skalar
114 X   |           je zdaj srečna Rosana! ~Ko videl bi kje, po svetu hite, ~
115 X   |     cvetico, to ji mora prinesti. Ko začuje petje, sede vrhu
116 X   |         se mu srečna duša ziblje. Ko petje potihne, približa
117 X   |          svetu očeta, da naj jih, ko ga najdem, opravičim pred
118 X   |         mi je zdelo, Marko." ~"In ko si slednjič našla očeta?