Part

  1 I   |         takem potu ga je bil tudi zdaj srečal mladi kmet, kakor
  2 I   |        nočem, nespodobno bi bilo. Zdaj te je došla pamet, vsakega
  3 I   |           kuha, ni navaden ogenj; zdaj ima višnjev plamen, zdaj
  4 I   |          zdaj ima višnjev plamen, zdaj rumen, zdaj rdeč, to mora
  5 I   |       višnjev plamen, zdaj rumen, zdaj rdeč, to mora biti pravi
  6 I   |      toliko resnega govoril kakor zdaj s Somrakom; starček je imel
  7 II  |        neizmerno dolgo in široko; zdaj je bilo slišati hrup na
  8 II  |           hrup na tem koncu vasi, zdaj kričanje, prepir na drugem;
  9 II  |       mleko in kri, stare ni bilo zdaj več med njimi in vse so
 10 II  |          ni nihče zmenil zanje, a zdaj so bili po človeško opravljeni,
 11 II  |    razvajeni niso bili Zaleščani. Zdaj se je eden čudovito zvračal,
 12 II  |          druge take čudeže delal; zdaj je drug za njim goreče predivo
 13 II  |          to je bilo že pregrešno. Zdaj je pokleknila na vrv, zdaj
 14 II  |        Zdaj je pokleknila na vrv, zdaj je skakala po eni, potem
 15 II  |            kakor da bi padala, in zdaj -- srce je zastalo gledalcem --
 16 II  |           je zastalo gledalcem -- zdaj je pala zares, ali ujame
 17 II  |       nazaj. Prej ni nič govoril, zdaj pa poskusi z besedo: ~"Kdo
 18 II  |          taka navada." ~"In ko bi zdaj jaz, ki tukaj pred vami
 19 II  |       morebiti zdravila. ~Ali kaj zdaj začeti z deklico? Izročil
 20 II  |            potem jo poda deklici. Zdaj se je pokazalo, da je bilo
 21 II  |           nisi imel sestre. Tako, zdaj veš, kar si hotel, pusti
 22 III |           ne more človeška pomoč. Zdaj pa zdaj nekoliko kapljic
 23 III |           človeška pomoč. Zdaj pa zdaj nekoliko kapljic hladilne
 24 III |         in molila pri mrličih. In zdaj je stregla ubogi Rosani;
 25 III |       podobna njeni hčerki, ki je zdaj v nebesih. Rosana bi ne
 26 III |         ti bode še kdaj v korist. Zdaj vstani, dete, in pojdi po
 27 III |       njim. Prej se ga je ogibal, zdaj mu je večkrat nalašč hodil
 28 III |            Komaj sem ga odpravil. Zdaj pa hodi vedno oprezovat
 29 III |           kdor koli je ta človek. Zdaj veš." ~***  Mlademu Marku
 30 III |         gradu. Dovolj je vedel za zdaj. Ponoči je bilo že, ko je
 31 III |            ko je prišel do grada; zdaj ni bilo mogoče vanj. Čakati
 32 III |       katerem je stal trdni grad, zdaj tako čarobno oblit z mesečno
 33 III |           dihati z njo, videti jo zdaj pa zdaj, besedo z njo govoriti.
 34 III |          z njo, videti jo zdaj pa zdaj, besedo z njo govoriti.
 35 III | stanovitnost vse premaga. Ali kaj zdaj začeti? Kam se obrniti?
 36 IV  |           videl kdo zamišljenega; zdaj pa je vse kazalo, da je
 37 IV  |         mirno in tiho okrog, samo zdaj pa zdaj je zaukal kak pastir
 38 IV  |          tiho okrog, samo zdaj pa zdaj je zaukal kak pastir pri
 39 IV  |        znala lepo govoriti, ravno zdaj; zdaj, ko slovo jemljem
 40 IV  |        lepo govoriti, ravno zdaj; zdaj, ko slovo jemljem od vas
 41 IV  |         naveličali mene, če ne še zdaj, pa pozneje. Kaj sem jaz
 42 V   |        duši. In te misli so se ji zdaj pa zdaj združile in zložile
 43 V   |         te misli so se ji zdaj pa zdaj združile in zložile v prosto
 44 V   |     pretrpel, ko si bolna ležala! Zdaj je pa zopet vse dobro." ~"
 45 V   |          za to blagodušnost. ~"In zdaj sem tukaj," končala je deklica
 46 V   |          mislim ne. In ti, Marko, zdaj si ti na vrsti." ~Marko
 47 V   |          Rosana: ~"In tvoj oče?" ~Zdaj prvič je tako imenovala
 48 V   |           gozda. ~"Zbogom, Marko, zdaj me ni treba več voditi." ~"
 49 V   |         Deklica mu molče prikima. Zdaj je bilo Marku zadnji čas,
 50 V   |           česar mi je polno srce. Zdaj pa bom govoril, moram govoriti;
 51 V   |           glas: "Rosana, Rosana!" Zdaj se ni bilo več pomišljati.
 52 VI  |        navadno tudi ne preosoren; zdaj je bilo vse njegovo vedenje
 53 VI  |        sam s sabo glasno govoril. Zdaj je sedel po več časa na
 54 VI  |          klopi pod hrastom ter je zdaj v tla upiral oči, zdaj nepremično
 55 VI  |         je zdaj v tla upiral oči, zdaj nepremično zrl tja po dolini;
 56 VI  |         po glavi. Z Rosano je bil zdaj nenavadno prijazen; čudno
 57 VI  |           strastno sunil od sebe. Zdaj jo je nalašč srečaval, kjer
 58 VI  |           povešala oči pred njim. Zdaj jo je po več časa skrivaj
 59 VI  |      skrivaj ogledoval od strani. Zdaj, ko se ji je ozdraveli jelo
 60 VI  |    gibčnost vsemu njenemu životu: zdaj ko je bila kakor vrtnica,
 61 VI  |         zgodnjega sonca; ko jo je zdaj ogledoval in ogledoval,
 62 VI  |         videl nekdaj, in kar vidi zdaj, to je njeno, vse njeno,
 63 VI  |         svojega dobrotnika, da je zdaj tako hud nanjo. Morebiti
 64 VI  |          po svoji moči? In ti? Do zdaj si domišljal si, da si blagega
 65 VI  |        sam trpel v obili meri, in zdaj žališ brez usmiljenja ubogo
 66 VI  |        Beseda "gospod", katero je zdaj zopet slišal čez dolgo časa,
 67 VI  |         Rosana: ~"Če je res tako, zdaj pa drugo vprašanje, kaj
 68 VI  |        kako srečni so bili tam!" ~Zdaj je bilo Skalarju vse gotovo,
 69 VI  |         priča za njo pred svetom; zdaj prvič je imela priliko spolniti
 70 VII |     trenutje njegovega življenja; zdaj se mora razsoditi njegova
 71 VII |         zalázoval in pregovarjal; zdaj prosil, zdaj pretil, kako
 72 VII |         pregovarjal; zdaj prosil, zdaj pretil, kako je govoril
 73 VII |          svoje in lice ji rosi ti zdaj s sladkimi solzami. O srečna
 74 VII |        dvojna ljubezen, tvoj bode zdaj tudi moj delež! Tolažba
 75 VII |        proti nebu, "ti, ki gledaš zdaj dol na naju z nebes, zveličana
 76 VIII|          še kako, saj upam, da je zdaj zadnjikrat." ~"Kakor bo
 77 VIII|       božja. Samo to ti povem, da zdaj ti ni več take sile, zdaj
 78 VIII|         zdaj ti ni več take sile, zdaj se že lahko malo ganeš;
 79 VIII|    pomočjo in Skalarjevo. Ali boš zdaj še tako govoril o Skalarju?" ~"
 80 VIII|           Ali ste videli, kako je zdaj na Skali? Vse posnaženo
 81 VIII|         pogovoru sva stala, kakor zdaj midva pod to hruško; kar
 82 VIII|         ter mu reče mirno: ,Tako, zdaj hodi!' Nato se vrne k meni,
 83 VIII|        sam najbolje vedel. Vendar zdaj ni mogel odjenjati; kaj
 84 IX  |       prej, tako prijazno je bilo zdaj. Grad je bil znova ometan
 85 IX  |       oprašena, otemnela, bila so zdaj čista kakor zrkalo. Prostor
 86 IX  |          in drug plevel, cvele so zdaj v snažnih gredicah žareče
 87 IX  |        prebivalce. ~Skalar je bil zdaj vrtnar, samo vrtnar. Glejte
 88 IX  |          kako bi mogla tiha biti! Zdaj se pogovarja z očetom, zdaj
 89 IX  |       Zdaj se pogovarja z očetom, zdaj se sladko zasmeje, vmes
 90 IX  |           oče odgovarja, posluša, zdaj pa zdaj si ne more kaj,
 91 IX  |       odgovarja, posluša, zdaj pa zdaj si ne more kaj, da bi se
 92 IX  |        morem živeti brez njega!" ~Zdaj je bilo Skalarju vse jasno.
 93 IX  |        doli, na konju, kako drvi! Zdaj zdaj bo tu!" -- "Pa dekleta
 94 IX  |         na konju, kako drvi! Zdaj zdaj bo tu!" -- "Pa dekleta ima
 95 IX  |       gredo, dasi s težkim srcem. Zdaj šele je bilo videti Marka.
 96 IX  |           kaj je Marku Rosana. In zdaj je ona pri njem; ona prestreza
 97 X   |           deželi, povej, ~kakó je zdaj srečna Rosana! ~Ko videl
 98 X   |      ubogi nesrečni siroti! ~Tudi zdaj jo je poslušal Marko, ali
 99 X   |        sedi k meni pa miren bodi! Zdaj si še meni v strahu, veš;
100 X   |            in res mu je prišla. ~"Zdaj je priložnost," reče ji
101 X   |         ona nesreča, kako bi bilo zdaj, Rosana?" ~"Pustiva to,
102 X   |     bližnjih gozdovih so mislili: Zdaj je sodni dan, in bežali