Part

 1 I   |         bil dobil ta odgovor, ni si mogel kaj, da bi se ne nasmejal,
 2 I   |      mlajšemu bratu, izgovorivši si samo kot, malo sobico pod
 3 I   |       tako težkega na glavi, ker si tako potlačen? Preglavico,
 4 I   |         to bi bilo najbolje. Kje si bil, Somrak?" ~"Tam gori
 5 I   |       zna mož na črne bukve, ali si videl morda tiste črne bukve?" ~"
 6 I   |          njih." ~"A, tako? Potem si pa že na pravem potu." ~"
 7 I   |         za popravljanje! Naredil si je grad, ki je že bolj trdnjava,
 8 I   |       uganiti, v katerem." ~"Ali si jih sam videl?" ~"Jaz ne,
 9 I   |        praviš, da je Skalar; ali si pa že slišal, da je, odkar
10 I   |        ne ostane; škoda samo, da si je prihranil tako malo polja,
11 I   |         Nič te naj ne skrbi, kar si mu dolžan ostal. Le mirno
12 I   |         Somraku dati priliko, da si z razgovorom olajša srce. ~
13 II  |    orodje. Najumnejši izmed njih si je zastonj belil glavo.
14 II  |      imel izkušeno oko; v svesti si je bil, da se sme nadejati
15 II  |     imela rdečih lic, brez česar si kmet sicer ne more misliti
16 II  |       prostora dovolj. Ali hitro si pomaga. Svojemu sinu, lepemu,
17 II  |          njimi na drugi konec in si tam napravi svoje igrališče.
18 II  |     pravico do tega dekleta. Ali si upate reči mi v lice, da
19 II  |           Pri cesarskem oblastvu si ni upal iskati pravice.
20 II  |      sestre. Tako, zdaj veš, kar si hotel, pusti me v miru in
21 II  |     čakal na dvorišču; gospod pa si postavi stol v kot, sede
22 II  |     večer v grad z njim; sama bi si ne bila upala za ves svet.
23 III |     odpenjati staro obleko, seže si Rosana naglo v nedrje ter
24 III |         bila preoblečena, vtakne si ga zopet v nedrje. Videlo
25 III |         ni bilo pretežko posneti si iz vsega, kar je slišal,
26 III |    pomeni ta beseda. ali zapomni si jo, zapiši si jo globoko
27 III |        ali zapomni si jo, zapiši si jo globoko v srce: nedolžno!
28 III |         ti ne morem povedati, ti si še premlada. Glej, tukaj --
29 III |          naproti; ali nagovoriti si ga ni upal; čakal je, da
30 III |         skalovju dol ga vrzi, da si glavo razbije; ako pa nisi
31 III |          njenemu srcu kakor kdor si bodi na svetu. Vendar tako
32 IV  |         v vrsti. V njegovi senci si je bil postavil Skalar mizico
33 IV  |         njega; s trudom in bojem si jo je pridobil. Bil je čislan
34 IV  |    Pahnil jo je od sebe, iztrgal si jo iz srca: in mesto, kjer
35 IV  |      glasom. "Pozno je že. Slaba si še, večerni hlad ne dé dobro
36 IV  |        tukaj sedite. Mislila sem si: bogve, ali bom imela jutri
37 IV  |         to čutim, gospod!" ~"Ali si se naveličala življenja
38 IV  |     dolgočasno, rad verjamem: ti si mlado dekle, rada bi družic,
39 IV  |        To ti že rad verjamem, da si se naveličala vedno gledati
40 IV  |        bi ne mogla." ~"Ali s čim si hočeš kruha služiti? Človek
41 IV  |     kakor mi srce veleva." ~"Kje si se pa učila takih pesmi!" ~"
42 IV  |     Pojdi, kamor te je volja, ti si nehvaležna." ~Prehuda je
43 IV  |      trpeli poleg sebe." ~"O, ti si dobro dete, Rosana! Pri
44 IV  |        bivam rada pri vas." ~"Če si res rada pri meni, kakor
45 IV  |      grde besede ne!" ~Ubogi mož si ni upal izreči imena, ki
46 V   |       zložile v prosto pesem, ki si je sama iz sebe rodila svojo
47 V   |          toliko ni postal, da bi si obrisal pot, ki mu je kapal
48 V   |      taki obleki?" ~"Rosana, kaj si res mislila, da mi je mogoče
49 V   |           O kaj sem pretrpel, ko si bolna ležala! Zdaj je pa
50 V   |        Vse vem -- ne vsega; kako si prišla v ta grad, ne vem;
51 V   |    mislim ne. In ti, Marko, zdaj si ti na vrsti." ~Marko ni
52 V   |         ali ko se spominjam, kaj si ti pretrpela od njega, Rosana -- --" ~"
53 V   |         deklica se premaga. ~"Ti si srečen, Marko, in sam ne
54 V   |          kako. A kaj govorim? Ti si moški, moški ne čutite tako
55 V   |            To ni lepo, Marko, da si me tako prestrašil." ~In
56 V   |         huda ali ne, Rosana; jaz si ne morem kaj. Toliko časa
57 V   |      nekaj. A kaj bi govoril! Ti si lepa, Rosana, in lepša bodeš
58 V   |        bele gradove. Kako ne? Ti si vredna kraljevega prestola;
59 V   |        bilo več pomišljati. Urno si podasta roko in Marko krene
60 VI  |    Skalar ni imel pokoja. Očital si je sam svojo ostrost z ubogim,
61 VI  |        tudi res njena hči, dejal si je, najgrje pregrehe sad,
62 VI  |       svoji moči? In ti? Do zdaj si domišljal si, da si blagega
63 VI  |         ti? Do zdaj si domišljal si, da si blagega srca, da
64 VI  |         zdaj si domišljal si, da si blagega srca, da nisi storil
65 VI  |          nikomur krivice, četudi si jo sam trpel v obili meri,
66 VI  |      človeku podoben, četudi sta si popolnoma tuja! Te negotovosti
67 VI  |         stvar je ženska, tudi ti si ženska!" ~Te bridke besede
68 VI  |    poznal. Ali pustiva to; misli si, da sem tvoj stric, ujec
69 VI  |         ljubo, srčno dete, kakor si ti, Rosanka moja!" ~"Govorili
70 VI  |        bi me, in to je dobro; ti si še mlada, nepokvarjena,
71 VI  |          ali ne; vendar ne morem si kaj; ako ne verujete mojim
72 VII |        ta list v roke. Zapovedal si mi -- to je bila zadnja
73 VII |        beseda njegova o meni; ti si mu verjel; svoji ženi nisi
74 VII |    nanagloma odpotovati, izročil si me njemu v varstvo, golobico
75 VII |          da se je prenaglil, kaj si je prizadejal, da bi dobil
76 VII |    hrepeni po ljubezni; o koliko si pač pretrpel od tistega
77 VII |        bodi svojemu očetu, kakor si bila materi svoji!..." ~
78 VII |           Moje dete, moja hčerka si ti; svojega očeta si iskala;
79 VII |      hčerka si ti; svojega očeta si iskala; glej, tu stoji pred
80 VII |            trdoglavnik! -- Našla si svojega očeta, a ti nočeš
81 VIII|        že lahko malo ganeš; lepo si se okoristil z božjo pomočjo
82 VIII|     Vbogajme mu jih je dal! Kako si se vendar tako prikupil
83 VIII|         in ubogi Anton -- obriši si usta! Ni čudo torej, da
84 VIII|          se mu čudil. Mislil sem si, to je pa že vendar preveč,
85 VIII|     Antonu še več poguma; mislil si je, temu človeku ni do živega
86 VIII|          mogel odjenjati; kaj bi si mislil oče Jelenko? ~"Kaj
87 IX  | odgovarja, posluša, zdaj pa zdaj si ne more kaj, da bi se ne
88 X   |            pritrdi mu Rosana ter si vtakne cvetice v nedrje. "
89 X   |       tako trudiš po gozdu? Slab si še!" ~"Jaz slab?" nasmehne
90 X   |         meni pa miren bodi! Zdaj si še meni v strahu, veš; pozneje
91 X   |       bila usmiljena. Prizadeval si je po vsi moči, da mu pride
92 X   |          bila? Tako po bratovsko si skrbel za ubogo, zapuščeno
93 X   |      nikoli, da me imaš rada; če si me res rada imela, kakor
94 X   |          blag, plemenit mladenič si ti, ne tak, kakršni so bili
95 X   |          in kaj sem bila jaz? Ti si bil vreden najboljšega dekleta.
96 X   |        je zdelo, Marko." ~"In ko si slednjič našla očeta? Z
97 X   |     slednjič našla očeta? Z mano si bila vedno enaka." ~"To
98 X   |         ji poda Marko roko: ~"Ti si blaga deklica, Rosana!" ~
99 X   |    verjetno; Marko in Rosana sta si lahko novo kupila, kadar