Part

 1 I   |        se je psi in otroci, dasi jo je mož redkokdaj rabil;
 2 I   |       pobila." ~"Torej meniš, da jo sam dela?" ~"Tistega ravno
 3 I   |       toča božja kazen, torej bi jo moral Bog sam delati, kar
 4 II  |      vsako hišno številko, da bi jo lahko našel z zavezanimi
 5 II  |         ni mogel spomniti, da bi jo bil videl popred. Lepa je
 6 II  |        stala poleg stebra, obide jo slabost. Onemogla se zgrudi
 7 II  |           Od nekega tovariša sem jo dobil." ~"Kupil, recimo;
 8 II  |         je dekle?" ~"Ne vem, kje jo je pobral; vprašal ga nisem,
 9 II  |      čepela ob stebru. Ženske so jo bile obstopile ter okrepčale
10 II  |          obstopile ter okrepčale jo z mrzlo vodo, da se je zopet
11 II  |     začeti z deklico? Izročil bi jo komu v vasi; ali imel je
12 II  |          bolnemu dekletu; in ako jo najdete, pošljite mi jo
13 II  |          jo najdete, pošljite mi jo na dom." ~Pošteni Jelenko
14 II  |          v bližnjo gostilno. Tam jo položi na klop in ukaže
15 II  |      jedi. Jed sam pokusi, potem jo poda deklici. Zdaj se je
16 II  |        Vsem ostro zapove, da naj jo puste v miru in da naj ne
17 II  |        oče?" ~"Kaj jaz vem? Išči jo, če hočeš." ~"Oče! Še enkrat
18 II  |    storil z dekletom. Prodal sem jo." ~Kakor okamnel gleda mladenič
19 II  |         s prstom dotaknil, žalil jo z nespodobno besedo! To
20 II  |         Trpela je tako rekoč, da jo ljubi in ji streže po svoji
21 II  |        ni prav vedel, koliko. Ko jo je oče dobil, prav majhna
22 II  |          da je njegov sestra, ki jo je bil dal po materini smrti
23 II  |         verjetno zdelo in vsi so jo do tega časa, vsaj na videz,
24 II  |       Saj sem ti že rekel, pojdi jo iskat in če jo najdeš in
25 II  |      rekel, pojdi jo iskat in če jo najdeš in mi jo privedeš
26 II  |      iskat in če jo najdeš in mi jo privedeš nazaj, tem bolje,
27 II  |       spečo deklico na roke, naj jo drži, da stopi sam s konja.
28 II  |      stopi sam s konja. Potem mu jo zopet vzame ter jo nese
29 II  |      Potem mu jo zopet vzame ter jo nese v grad. Še tega ni
30 II  |   pripravno žensko in pregovoril jo, da je šla še tisti večer
31 III |       sonce cvetici. Slednjič so jo premagale težave; nagnila
32 III |          ne brez dela; ljudje so jo radi klicali o raznih potrebah;
33 III |    obleko ter velel ženi, da naj jo preobleče takoj, ko se bode
34 III |         more iznebiti obleke, ki jo je spominjala neprijetne
35 III |         je prihranila, ter prosi jo, naj jé, ona ni lačna, lahko
36 III |        nato še huje zjoka, začne jo tolažiti, naj se ne joka;
37 III |        postelje. S slabim glasom jo tolaži mati: "Dete, moja
38 III |        ta beseda. ali zapomni si jo, zapiši si jo globoko v
39 III |         zapomni si jo, zapiši si jo globoko v srce: nedolžno!
40 III |         Tu pride tuj mož, zgrabi jo in odnese. Srce je pretresel
41 III |          nehote ostane mož, mora jo poslušati. Bila je v nebesih.
42 III |        zrak dihati z njo, videti jo zdaj pa zdaj, besedo z njo
43 IV  |      njega; s trudom in bojem si jo je pridobil. Bil je čislan
44 IV  |        bil naglo ravnati. Pahnil jo je od sebe, iztrgal si jo
45 IV  |        jo je od sebe, iztrgal si jo iz srca: in mesto, kjer
46 IV  |             Ti, Rosana?" ogovori jo Skalar z nenavadno mehkim
47 IV  |      Vendar premaga se in vpraša jo prijazno: ~"Kaj želiš, Rosana?
48 IV  |        nekoliko znala. Imela sem jo, ali ostala je tam, pri
49 IV  |           kaj? Če pa hočeš, tudi jo dobim, ko bi mi bilo prehoditi
50 IV  |         vsaka je dobra." ~"Jutri jo bodeš imela, toliko moraš
51 IV  |         učila takih pesmi!" ~"Da jo le enkrat slišim, pa jo
52 IV  |          jo le enkrat slišim, pa jo znam, samo da se mi prilega,
53 IV  |       čutil, kako trdo, krivično jo je sodil; ali beseda je
54 IV  | sivoglavega, odurnega starca, ki jo hrani in čuva kakor čarovnik
55 V   |   zadovoljen. Rad, nadvse rad bi jo bil videl, govoril z njo,
56 V   |        deklica vse razloži, kako jo je gospod Skalar rešil iz
57 V   |          je zanjo skrbel in kako jo je pregovoril, da naj ostane
58 V   |      deklica in vzame kitaro, ki jo je bila položila na tla. ~"
59 V   |          je dalo Marku pogum, da jo prime za podpazduho, česar
60 VI  |           Zgodilo se je celo, da jo je prijazno za roko prijel,
61 VI  |   prijazno za roko prijel, potem jo strastno sunil od sebe.
62 VI  |     strastno sunil od sebe. Zdaj jo je nalašč srečaval, kjer
63 VI  |     povešala oči pred njim. Zdaj jo je po več časa skrivaj ogledoval
64 VI  |        žarku zgodnjega sonca; ko jo je zdaj ogledoval in ogledoval,
65 VI  |           o bridki spomin! ~Glej jo, vsa taka je, ki se mu bliža
66 VI  |   Morebiti se je naveličal imeti jo še dalje pod svojo streho.
67 VI  |       nikomur krivice, četudi si jo sam trpel v obili meri,
68 VI  |          sem na srce moje," vabi jo z odprtima rokama, "pridi,
69 VI  |      Poznal -- zdi se mi, da sem jo poznal. Ali pustiva to;
70 VI  |      govoriti o nji. Poznali ste jo, morebiti veste kaj več." ~"
71 VII |          ali lahko, spolnila sem jo. Nikdar te ne bodem videla
72 VII |       besede zoper tebe. Vprašaj jo; ona ti pove, kako sem ji
73 VII |       drugi očetje? Tolažila sem jo, dejala sem ji -- edina
74 VII |       sem družico. Imenovala sem jo Rosano, s svojimi solzami
75 VII |    Rosano, s svojimi solzami sem jo rosila, zakaj ji nisem dejala:
76 VII |         ne imela sirota. Kako bi jo mogel klicati kdaj njen
77 VII |       veselila se z vama. Objemi jo, stisni jo na hrepeneče
78 VII |          vama. Objemi jo, stisni jo na hrepeneče prsi svoje
79 VIII|           Ni je stvari, da bi ji jo odrekel; zvezdo, menim,
80 VIII|         in začne peti -- ali ste jo že slišali peti?" ~"Slišal,
81 VIII|       Torej veste, kako poje! On jo pa gleda in posluša in srečen
82 VIII|        bil preslab. Ali ta Marko jo je ukrotil, vso jo je spremenil;
83 VIII|         Marko jo je ukrotil, vso jo je spremenil; za njim se
84 IX  |      pride oče. Njegove stopinje jo zdramijo; kvišku plane,
85 IX  |        bodi, ljubo dete," tolaži jo oče, "jaz storim, kar je
86 IX  |          svojega otroka. Kako bi jo bil mogel samo pustiti v
87 IX  |          prime mu mrzlo roko ter jo strastno poljublja. ~Pri
88 IX  |        Potem mu preišče rano, ki jo je bil za silo dosti dobro
89 IX  |         ga rada prepusti nji, ki jo on ljubi, vedela je, da
90 IX  |          on ljubi, vedela je, da jo ljubi. "Živi naj in srečen
91 X   |      nesrečni siroti! ~Tudi zdaj jo je poslušal Marko, ali ne
92 X   |       Tudi ti, mislila sem, imaš jo rad: zakaj pa ne? Vsi ljudje