Part

 1 I   |       robato dobrikanje osladil s kako prijetno norčavostjo. ~
 2 I   |      udrta, precej debela glava s podolgovatim obrazom, malo
 3 I   |          nego je bil v resnici. S tem kratkim popisom telesnosti
 4 I   |        ali on je bil zadovoljen s svojim telesom, tolikanj
 5 I   |       mogoče, in napotil sem se s težkim srcem; to vam je
 6 I   |         bal. In v njem živi sam s svojim hlapcem ali kaj je?
 7 I   |       in kaj vem, kaj še? In pa s tistim črnim psom!" ~"Pravijo,
 8 I   |       bi pa bila potem pravica? S tem Skalarjem bi res ne
 9 I   |     bukvami v roki in čudno sam s sabo mrmra." ~"Ali so tiste
10 I   |    Adamov Franc ni daleč prišel s svojo učenostjo, do pete,
11 I   |      resnega govoril kakor zdaj s Somrakom; starček je imel
12 II  |     kmetič je gnal pozno zvečer s potrtim srcem svojo kravico
13 II  |         kakor danes. Zadovoljni s kupčijo so bili posebno
14 II  |       gosposke, krenejo z vozom s ceste v stran in ustavijo
15 II  |   smešno opravljen, ter oznanja s krepkim, donečim glasom,
16 II  |         sami zastonjiki. Ženska s torilcem v roki je hodila
17 II  |     zvračal, vznak z usti denar s tal pobiral, po samih rokah
18 II  |      kamen ter mu ga razdrobita s težkimi kladivi na drobne
19 II  |        se mož zareži in vpraša, s čigavimi otroki, tedaj šele
20 II  |         se približa ter poskuša s krepko roko steber za stebrom,
21 II  |       Prikloni se na vse strani s posiljenim nasmehom, potem
22 II  |       so se vršile igre ves dan s kratkimi presledki, kolikor
23 II  |       letine. Zadovoljen je bil s svojimi ljudmi, posebno
24 II  |         očetu, kolikor je mogel s svojimi petnajstimi leti
25 II  |        in stal je pred deklico, s kratkim bičem v roki, ki
26 II  |    puška ga je v strah prijela; s takim orožjem ni da bi se
27 II  |   ročico in hvaležno ga pogleda s svojimi lepimi, velikimi
28 II  |        končane, pride vodje sin s svojega igrališča na drugem
29 II  |     izroči, kar je bil zaslužil s svojo družbo. Oče je bil
30 II  |     upal je lep večer preživeti s svojimi tovariši. Ali njegovega
31 II  |        tako se govori z očetom. S silo se pri meni nič ne
32 II  |     Gorje mu, kdor bi se je bil s prstom dotaknil, žalil jo
33 II  |        stopi predenj in reče mu s krepkim, moškim glasom: ~"
34 II  |       naj jo drži, da stopi sam s konja. Potem mu jo zopet
35 II  |     stopal mož kolikor je mogel s svojimi okornimi nogami. ~
36 II  |       koraki zunaj. Sluga pride s staro ženico, ki ni vedela,
37 III |      zglavju materine postelje. S slabim glasom jo tolaži
38 III |        ki je prišla kmalu potem s staro sosedo, ni je več
39 III |             Ti ne znaš govoriti s takimi ljudmi!" zajezi se
40 III |       oblit z mesečno svetlobo. S hrepenečim očesom zre tja,
41 IV  |         videti prijaznih gredic s pisanimi cveticami, med
42 IV  |      bil postavil Skalar mizico s klopčico za enega samega
43 IV  |  družica je bivala poleg njega; s trudom in bojem si jo je
44 IV  |       uspeha. Njegovo ime se je s častjo imenovalo v učenjaških
45 IV  |       sabo. Zahajajoče sonce je s svojimi poslednjimi žarki
46 IV  |    Gospod," odgovori mu deklica s hvaležnim pogledom na svojega
47 IV  | zgrbančen obraz, pogovarjati se s pustim starcem!" ~"O ne
48 IV  |     drugače bi ne mogla." ~"Ali s čim si hočeš kruha služiti?
49 IV  |   zgrabi rumeni list, ki je bil s hrasta padel na mizico pred
50 V   |         je sedela neko popoldne s kitaro v naročju in pela.
51 V   |     obrisal pot, ki mu je kapal s čela; to je utegnil samo,
52 V   |     Potoček, postoj, jaz pojdem s teboj, ~sirota iz tujega
53 V   |       kolikokrat ga je poslušal s tiho radostjo v srcu! Ko
54 V   |      skupaj, toliko sem govoril s teboj in vendar ti nisem
55 V   |     Potoček, postoj, jaz pojdem s teboj, ~sirota iz tujega
56 VI  |     smela živa duša. Zamišljen, s povešeno glavo, z rokami
57 VI  |         hosti; časi je celo sam s sabo glasno govoril. Zdaj
58 VI  |     jabolko; ali sreče ni imela s svojim prijaznim darom.
59 VI  |          kaj je pač pregrešila, s čim je razžalila svojega
60 VI  |        storila, da vam ni prav; s čim sem vas razžalila, da
61 VI  |       vedeti ni mogla, da mu je s svojim nedolžnim vprašanjem
62 VII |     nisi pisati. In vendar tudi s pisanjem te nisem nadlegovala;
63 VII |        Imenovala sem jo Rosano, s svojimi solzami sem jo rosila,
64 VII |         in lice ji rosi ti zdaj s sladkimi solzami. O srečna
65 VII |     srce, oči so mu bile zalite s solzami. Vstane, omahuje,
66 VII |      človeka, ki je tako ravnal s tvojo materjo! O saj sem
67 VIII|       ženske! Ženska vse opravi s tistim svojim sladkim jezičkom.
68 VIII|   vendar preveč, da daje delati s sabo kakor svinja z mehom
69 VIII|         se pobere in odide tiho s svojima tovarišema." ~"To
70 VIII|        hčere nikdar dal človeku s praznimi rokami." ~"Ej bežite,
71 VIII|         ne spušča rad v prepire s svojo ženo, zakaj, to je
72 VIII|       je bil premoder, da bi se s svojo ženo pregovarjal pred
73 IX  |     sključen, a ne od starosti, s pralico v roki. Tam malo
74 IX  |    vrtnarskih opravil. ~Ne sam! S podpasanim krilom, zavihanimi
75 IX  |      krilom, zavihanimi rokavi, s škropilnico v roki se suče
76 IX  |       ter hiti v grad, da vzame s seboj, česar je treba v
77 IX  |   rečeno slugi, ko pride Skalar s potrebnimi pripravami dol.
78 IX  |         Z vami grem, vzemite me s sabo, oče; jaz ne morem
79 IX  |       je dirjal na vso moč konj s Skalarjem in njegovo hčerjo
80 IX  |         na tla, potem stopi sam s konja. ~"Kaj tu zijala prodajate!"
81 IX  |       ljudje." ~Vsi gredo, dasi s težkim srcem. Zdaj šele
82 IX  |         poljubi mu deklica roko s prevelikega veselja. Potem
83 X   |         je pela, pogovarjala se s potokom, a sedaj malo drugače. ~
84 X   |        Potoček ti moj, ne morem s teboj, ~sam teci čez skale,
85 X   |       kolenih dobro senco delal s svojim rjavim širokokrajnim