Part

1503 V   |             držala; z urnimi koraki premeri polje, že se je skril v
1504 VI  |           nekoliko časa, po kratkem premisleku seže Rosana v svoje nedrje,
1505 III |               Ali čez nekaj časa se premisli; bogve, kdo je ta človek;
1506 III |             bilo treba. Ni se dolgo premišljal. Sklenil je v službo stopiti,
1507 II  |       zdravniške pomoči. Po kratkem premišljevanju se mož odloči. Z roko migne
1508 II  |          rad obljubi in takoj začne premišljevati in ugibati, katera Zaleščanka
1509 III |            morem povedati, ti si še premlada. Glej, tukaj -- in umirajoča
1510 VIII|             na misel, ali pa je bil premoder, da bi se s svojo ženo pregovarjal
1511 III |           ure od grada, da ga vzame premožen kmet za malega hlapca. Kmet
1512 II  |       morebiti dal polovico svojega premoženja. Manj ga je veselila splošna
1513 VII |       miroval. Spoznal je, da se je prenaglil, kaj si je prizadejal, da
1514 VII |          časa, skoraj brez zavesti; prenanagloma ji je bilo prišlo vse to.
1515 VIII|           Marko tako voljno trpi in prenaša vedno zbadanje njegovo.
1516 III |           premagovala in vse voljno prenašala; molče je trpela, saj ni
1517 I   |             bi ne hotel za ves svet prenašati njegovih kosti. V cerkvi
1518 III |           milim nebom je bilo treba prenočiti. Zakaj ne? Lepa, topla noč
1519 II  |            ali te vrste ljudje niso preobčutni in tudi ne smejo biti. Mož
1520 III |           ter velel ženi, da naj jo preobleče takoj, ko se bode prebudila. ~
1521 II  |             vrnila družba. Naglo se preoblečejo, potem posedejo po travi.
1522 III |          kar mu je kmet rad storil. Preoblečen je bil mladenič precej ves
1523 III |           in šele potem, ko je bila preoblečena, vtakne si ga zopet v nedrje.
1524 III |           predrami; rada se je dala preobleči. Vidno vesela je bila, da
1525 VI  |         prijazen, a navadno tudi ne preosoren; zdaj je bilo vse njegovo
1526 VIII|           je, da se ne spušča rad v prepire s svojo ženo, zakaj, to
1527 VII |             svoje orožje; pošlje mi prepis dokazov, ki so pričali zoper
1528 VIII|             tej priči prisopiha ves preplašen starejši sinek Somrakov
1529 IX  |     najbližja. Vse je bilo zbegano, preplašeno. Glave so stikali in ugibali. "
1530 I   |             ali po navadi prepozno; prepočasna je pamet ali pa smo mi prehitri,
1531 VII |         videla več, ne mene ti. Ali prepovedal mi nisi pisati. In vendar
1532 VI  |  negotovosti bodi konec: najprej se prepričam, je li res njena hči, potem
1533 VI  |           besede je govorila v tako prepričevalnem, iz globočine srca izhajajočem
1534 IX  |             ako ozdravi, da ga rada prepusti nji, ki jo on ljubi, vedela
1535 I   |    nenavadnega moža. Kmetijo je bil prepustil mlajšemu bratu, izgovorivši
1536 IX  |         tako da se stežka skozi nje prerineta. Skalar jih vse odpravi,
1537 II  |           otroki, tedaj šele spozna prerokinja, da ni na pravem sledu;
1538 II  |            pametnim ljudem je težko prerokovati! ~Ali vse to, kar je bilo
1539 IX  |           tu cveticam prst zrahlja, presaja in kar je enakih vrtnarskih
1540 VIII|     potrebna poprava razpale zibeli preseza njegovo mizarsko umetnost.
1541 VIII|           pogledala; vsak ji je bil preslab. Ali ta Marko jo je ukrotil,
1542 X   |            vrhu skale in posluša; v presladkih čutih se mu srečna duša
1543 II  |             igre ves dan s kratkimi presledki, kolikor je bilo treba,
1544 VIII|           iz hleva, kar je bil prej preslišal v živem pogovoru. Bodisi
1545 V   |      deklica tresla po vsem životu. Presrečen je bil Marko; Rosana se
1546 V   |            v srcu! Ko je bilo petje prestalo, stoji še nekaj časa, kakor
1547 V   |             Ti si vredna kraljevega prestola; ih vendar, Rosana, tako
1548 IV  |           jemlješ?" vzklikne Skalar prestrašen. ~"Da, slovo, dragi gospod.
1549 VIII|           je, Drejče!" zavpije mati prestrašena. Otrok ne da odgovora, sapa
1550 V   |          pred njo. ~Rosana se ga ne prestraši, kakor da bi se ga bila
1551 V   |          lepo, Marko, da si me tako prestrašil." ~In res se je deklica
1552 IX  |           zdaj je ona pri njem; ona prestreza morebiti zadnje poglede,
1553 VI  |             zamislil se mu je duh v pretekle čase. Kakor luna izza oblaka
1554 III |            je spominjala neprijetne preteklosti. A ko ji žena začne odpenjati
1555 III |           je čul poleg nje, ni bilo pretežko posneti si iz vsega, kar
1556 VII |      pregovarjal; zdaj prosil, zdaj pretil, kako je govoril o tebi!
1557 III |        zgrabi jo in odnese. Srce je pretresel Skalarju mili krik deklice,
1558 V   |             se spominjam, kaj si ti pretrpela od njega, Rosana -- --" ~"
1559 III |        vendar ni hotel prevzeti sam prevelike odgovornosti za mlado življenje,
1560 IX  |           poljubi mu deklica roko s prevelikega veselja. Potem gre tiho
1561 II  |          postavil, drugi je kozolce prevračal in tretji je kolo zatočil
1562 III |           vednosti, vendar ni hotel prevzeti sam prevelike odgovornosti
1563 VIII|           Prej je vse dejalo, da je prevzetna; res, nobenega ni pogledala;
1564 II  |        naenkrat. Zmedeni čuti so mu prešinjali prsi; notranji boji so se
1565 II  |            vesel, upal je lep večer preživeti s svojimi tovariši. Ali
1566 IV  |         govoriti in tako sem se vam približala." ~"Jutri moraš od tod?
1567 II  |          biti vendar bogati ljudje! Približalo se je bilo že več vaških
1568 II  |    skrivnostna orodja.  Strahoma se približuje vaška mladina, med njo pač
1569 III |       nedolžno! In kadar pride čas, pričaj zame glasno pred svetom:
1570 VII |            njegove priče niso krivo pričale -- na kolenih ga prosim,
1571 VII |            mi prepis dokazov, ki so pričali zoper mojega očeta. In jaz?
1572 VI  |              pred vsem svetom hočem pričati in vpiti: Moja mati so bili
1573 VII |        zvečer je bilo tudi; njegove priče niso krivo pričale -- na
1574 II  |        zadovoljen; zjutraj že so se pričele predstave; stoli okoli igrališča
1575 III |            mu, da vas ni doma. Kdaj pridete? Jaz, da ne vem. On pa,
1576 VIII|            Gregor in gotovine tudi. Pridna je in poštena, lepa tudi,
1577 IX  |                Govorica potihne, ko pridrvi Skalar mednje. Toliko da
1578 II  |          deklica okrepčala z jedjo, prigovarja ji, da naj zaspi, ako mogoče.
1579 II  |         tako prijazno je prosila in prigovarjala ljudem, da je vendar ta
1580 I   |            mi tudi niste." ~"Jaz ne prigovarjam mački, da naj pusti miši,
1581 II  |        igrališču. Od vseh strani so prihajali sejmarji, nekateri že dobre
1582 VII |       hranila. Ko se je bližal tvoj prihod -- on je vse vedel -- ko
1583 II  |             bil, da se sme nadejati prihodnji dan obilega zaslužka, samo
1584 I   |        ostane; škoda samo, da si je prihranil tako malo polja, lep zaslužek
1585 III |       košček suhega kruha, ki ga je prihranila, ter prosi jo, naj jé, ona
1586 VII |           resnico, on ti je tvojega prijatelja tožnik, nedolžnosti moje
1587 X   |          veruj in zaupaj, ne svojim prijateljem!" ~***  Nekoliko dni potem
1588 X   |       zapuščeno siroto, ki ni imela prijazne duše na svetu, razen tebe,
1589 IV  |       prostora; a tu ni bilo videti prijaznih gredic s pisanimi cveticami,
1590 II  |             ali puška ga je v strah prijela; s takim orožjem ni da bi
1591 V   |             Morebiti tam gori, tako prijeten je ta kraj!" ~Deklica mu
1592 IV  |            obidejo, obsujejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi
1593 II  |      pogovarjali pri večerji o novi prikazni. Poveljnik je imel izkušeno
1594 V   |            kraj!" ~Deklica mu molče prikima. Zdaj je bilo Marku zadnji
1595 I   |             potem je pa pobegnil in priklatil se v naše kraje, ali jim
1596 II  |            posel, spleza zopet dol. Prikloni se na vse strani s posiljenim
1597 VIII|              Kako si se vendar tako prikupil možu, Somrak?" ~"E kaj bom
1598 IV  |           pa jo znam, samo da se mi prilega, časi mi pa tudi sami pride
1599 IX  |           bežal kakor divja zver po Prilesnikovem smrečju; strah me ga je
1600 II  |        Rosano; že dolgo ni bil tako priljuden z njimi; Rosani je večkrat
1601 VI  |           tako podobna? Kolikrat se primeri, da je človek človeku podoben,
1602 VIII|        hruško se je trudil Jelenko, primerjal in zbijal potrto zibel,
1603 VIII|             Jaz bi sodil, da je kak Primorec, prav tak je, kakršni so
1604 I   |            ali mu ga pa hudobni duh prinaša. Za tisto staro podrtijo
1605 IX  |       Somrakovo hišo, kamor so bili prinesli ranjenca, ker je bila najbližja.
1606 I   |       menjal. Sam Bog ve, kaj ga je prineslo v naše kraje in od kod je
1607 V   |            na rob skalnatega brega, pripogne se in gleda v strmo, vrtoglavo
1608 VII |             žalila bi te, ako bi ti priporočala svoje, najino dete. Poznam
1609 I   |      njegove pač nismo moža posebno priporočili ljubeznivim bralkam, ali
1610 I   |      kratkočasnih izrekov, ugank in pripovedk, bilo je ljudem dovolj za
1611 X   |         velikim veseljem in ponosno pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel
1612 VI  |            gričem; kolikokrat so mi pripovedovali, kako srečni so bili tam!" ~
1613 I   |          káli." ~"Kaj pa tisto, kar pripovedujejo, da ima neko skrivno shrambo,
1614 V   |            končala je deklica svojo pripovest; "kaj bode dalje, ne vem;
1615 IX  |           pride Skalar s potrebnimi pripravami dol. Mudilo se je, vendar
1616 II  |          svoje delo. Začno se čudne priprave. Dva krepka, visoka stebra
1617 VI  |          bridke besede so v zadrego pripravile ubogo deklico, tako da ni
1618 II  |           tal. Drugi postavljajo in pripravljajo druga skrivnostna orodja.
1619 II  |           spodobno. ~Ko so bili vsi pripravljeni, uvrsti jih glavar kakor
1620 II  |             bilo naročilo. Našel je pripravno žensko in pregovoril jo,
1621 X   |          pestoval, kolikor mu je to pripuščal stari oče, in dober pestún
1622 II  |            ne poznam. Glejte, da mi priskrbite kako žensko, kateri bi se
1623 III |         službo, pridno bo delala in prislužila toliko, da jima bode obema
1624 X   |             Rosana!" ~Pri tej priči pristopi oče k njima. Nista se prestrašila. ~"
1625 II  |             dolgi, nad čelom kratko pristriženi; bistre, črne oči je imel,
1626 IX  |            Rosana!" ~V tem trenutju priteče in prisopiha deček iz vasi
1627 VIII|     slednjič potepuha, ki se je sem pritepel ne vedi od kod, da se tu
1628 V   |             so siromaško životarile pritlikave smreke, macesni in grmovje.
1629 X   |           še ljubše." ~"Meni tudi," pritrdi mu Rosana ter si vtakne
1630 II  |            in če jo najdeš in mi jo privedeš nazaj, tem bolje, hvalil
1631 II  |         izpusti, pač brez posebnega privoljenja, na pašo; vrata se odpro
1632 II  |            v zadnjem koncu. Dobivši privoljenje od gosposke, krenejo z vozom
1633 II  |         Mirno reče očetu: ~"Z vašim privoljenjem torej, oče, grem; ne pozabite,
1634 II  |              mnogo ljudstva je bilo privrelo od vseh strani. Poveljnik
1635 II  |         drug, krepak človek, stežka privzdignil z obema rokama. Največ veselja
1636 VII |             je prenaglil, kaj si je prizadejal, da bi dobil nesrečni list
1637 II  |             mirne Zaleščane, kar je prizadejalo toliko preglavice poštenemu
1638 X   |           Rosana ni bila usmiljena. Prizadeval si je po vsi moči, da mu
1639 V   |            kako bi se bil končal ta prizor, ko bi se ne bil v tem trenutju
1640 V   |           ostane v gradu. Govoreč o prizoru na igrališču se je skrbno
1641 IV  |          življenje do tedaj, ko ste prišli vi in me rešili. In vendar
1642 II  |             uvrsti jih glavar kakor procesijo in tako gredo v vas; od
1643 II  |        točili vino in drugo pijačo, prodajalci raznih sladkarij za nepokvarjena
1644 IX  |            s konja. ~"Kaj tu zijala prodajate!" zagrozi se nad ljudmi. "
1645 II  |          kaj sem storil z dekletom. Prodal sem jo." ~Kakor okamnel
1646 II  |          očeta. ~"Svojo hčer ste -- prodali." ~"Rosana ni moja hči." ~"
1647 IX  |         dolgo skrivana, zatajevana, prodrla je deklici siloma iz deviškega
1648 IX  |            diha. Somrakov stric vas prosijo. Tecite, tecite, da ne bo
1649 II  |          meni nič ne opravi. Ker pa prosiš, povem ti, kaj sem storil
1650 IV  |           posvečeval, kolikor mu je prostega časa puščal težavni zdravniški
1651 V   |          zdaj združile in zložile v prosto pesem, ki si je sama iz
1652 IX  |            obsevali in ogrevali vse prostore in njih prebivalce. ~Skalar
1653 X   |             sedela na ljubem svojem prostoru v temnem smrečju poleg šumečega
1654 IX  |        sveto obljubo, da se mu hoče prostovoljno odreči, ako ozdravi, da
1655 VII |      omečiti trdosrčni človek mojim prošnjam, mojim solzam; samo nekaj
1656 IX  |        plevela popleve, tu cveticam prst zrahlja, presaja in kar
1657 II  |             mu, kdor bi se je bil s prstom dotaknil, žalil jo z nespodobno
1658 VII |          zemljo; naj bode saj nisem prva. Moje dete, tvoje dete Rosana
1659 VII |         njega in oči upirala vanj. ~Prvi list, ki ga zagleda, imel
1660 I   |             tistega vélikega črnega psa, ki ga povsod spremlja;
1661 I   |           bila zares, bali so se je psi in otroci, dasi jo je mož
1662 IV  |             samo poje. Kje so se pa ptiči učili in vendar tako lepo
1663 I   |          mano in rdeč je bil, kakor puran v jezi; kaj je potem še
1664 II  |             ostro zapove, da naj jo puste v miru in da naj ne delajo
1665 IV  |             obraz, pogovarjati se s pustim starcem!" ~"O ne govorite
1666 I   |           sta pametna, še drugih ne pustita blizu, da nanju ne leti
1667 IV  |         kolikor mu je prostega časa puščal težavni zdravniški stan --
1668 IV  |          bila izgovorjena, sprožena puščica ji je v srcu tičala. Rad
1669 II  |             je bil za tri take, ali puška ga je v strah prijela; s
1670 II  |       trenutju potegne tujec kratko puško iz žepa, napne petelina
1671 I   |            dasi jo je mož redkokdaj rabil; in trpežna je bila kakor
1672 X   |         brez dela; povsod je bil za rabo. Posebno rad pa je pestoval,
1673 I   |        resno besedo, zato ga je vse rado imelo. Kakor sonce sije
1674 II  |             rok ter za malo denarja radodarno delila obilo sreče. Celo
1675 VI  |         bodi moja. Tolažba mi bodi, radost moja na stare dni; pozabljeno
1676 VI  |         gorko mu je bilo srce; tihe radosti žar mu razsvetli temno obličje,
1677 V   |    kolikokrat ga je poslušal s tiho radostjo v srcu! Ko je bilo petje
1678 IV  |            časa je Skalar, morebiti radostno, gledal to lepoto; potem
1679 II  |           glave, bil mu je komaj do rame, kakor bi mu hotel reči:
1680 VIII|           pomagajte, za pet krvavih ran božjih, pomagaj, kdor je
1681 IX  |            naznani čakajočim, da je rana pač globoka, nevarna, vendar
1682 IX  |              kamor so bili prinesli ranjenca, ker je bila najbližja.
1683 IX  |      stranski izbici, kjer je ležal ranjenec, najde Somrakove, starega
1684 IV  |         kratka trava je tu neveselo rasla po peščenih tleh in okrog
1685 VI  |         sovražna podoba! Te oči, to rast, to gibanje, to hojo, o
1686 V   |             desno, na levo; debela, ravna red za njim je pričala,
1687 VII |           nočeš človeka, ki je tako ravnal s tvojo materjo! O saj sem
1688 II  |              Lepo ste govorili, ali ravnali ste še lepše, gospod Skalar!" ~
1689 IV  |             strani je bilo nekoliko ravnega prostora; a tu ni bilo videti
1690 X   |           poslušal Marko, ali ne na ravnem polju, travo kosé; po gozdu
1691 III |            dol ga vrzi, da si glavo razbije; ako pa nisi sam dovolj
1692 IV  |           plešite, razgrajajte, vse razbijte, razdrobite, pokončajte,
1693 III |          utihne, kakor ko bi ji bil razbojnik usta zamašil. ~Dolgo časa
1694 II  |            je bilo pač, kar je tako razburilo mirne Zaleščane, kar je
1695 VI  |           bila kakor vrtnica, ki se razcvita v prvem poletju in jutranje
1696 V   |          lepša bodeš od dne do dne. Razcvitaš se kakor roža o mladem poletju.
1697 VI  |           nemirno, strastno, skoraj razdraženo. Knjige ga niso več veselile,
1698 VI  |         svojim nedolžnim vprašanjem razdražila staro rano; nerazumno ji
1699 I   |       ženitve, ali stvar se je bila razdrla, nihče ni prav vedel zakaj;
1700 II  |          prsi velik kamen ter mu ga razdrobita s težkimi kladivi na drobne
1701 IV  |          razgrajajte, vse razbijte, razdrobite, pokončajte, samo da bo
1702 X   |           tako ti zapoved je dana; ~razglasi po vsej deželi, povej, ~
1703 IV  |            strnišču pod gričem. Lep razgled je imel skalski gospodar
1704 I   |       Somraku dati priliko, da si z razgovorom olajša srce. ~
1705 IV  |            tebe. Skakajte, plešite, razgrajajte, vse razbijte, razdrobite,
1706 II  |            iz tega kraja." ~Tako se razideta oče in sin. Mož je imel
1707 III |           to je že dolgo glodalo in razjedalo njen šibki životek; dolgo
1708 II  |             stopivši med deklico in razkačenega glavarja, "ali te ni sram,
1709 II  |            ni zdelo potrebno, da bi razlagal svojemu služabniku to nenavadno
1710 X   |            Nekoliko dni potem se je razleglo grozovito pokanje in bobnenje
1711 II  |         človek, smešno opravljen, z različnimi šalami in burkami, ki mu
1712 X   |           povedati mi moraš, jasno, razločno, brez okolišev!" ~"Kaj tako
1713 V   |       Rosana." ~Nato mu deklica vse razloži, kako jo je gospod Skalar
1714 I   |         uganka, Jelenko je že druge razluščil." ~"Sam Bog večni vedi,
1715 II  |            Z obema komolcema je bil razmetal kakor snope narazen množico
1716 I   |         hišah; popravljal je ljudem razna orodja in radi so ga klicali,
1717 IX  |           okrog se je bilo umaknilo raznovrstnemu plemenitemu grmovju. Sreča
1718 V   |            vsake besede, ki bi bila razodela Marku očetovo surovost.
1719 VII |         mojim besedam -- ta list ti razodene vso resnico, on ti je tvojega
1720 VII |            vrniti liste, kaj mu pač razodenejo? Vendar, zgôdi se, kar hoče,
1721 II  |         mogel pregovoriti, da bi mu razodola, kaj ji srce teži. Slednjič
1722 VIII|          jasno, da potrebna poprava razpale zibeli preseza njegovo mizarsko
1723 VII |      njegova usoda, in bal se je te razsodbe. Že ji je hotel vrniti liste,
1724 VII |             življenja; zdaj se mora razsoditi njegova usoda, in bal se
1725 II  |           čutil težko roko njegovo. Razsrdi se: dva koraka in stal je
1726 VI  |           srce; tihe radosti žar mu razsvetli temno obličje, oko mu rosi,
1727 II  |             v naročju. Mesec jim je razsvetljeval pot, samo enkrat se ni bila
1728 II  |             bi se ne bilo še nikoli raztržilo toliko blaga in živine;
1729 VI  |            se v stran. Rosana ga ni razumela; vedeti ni mogla, da mu
1730 II  |         ljudje surovi, izprijeni in razuzdani, moški in ženske, sveta
1731 II  |              kar je bilo videti, in razvajeni niso bili Zaleščani. Zdaj
1732 VII |        nedolžnosti moje zagovornik. Razveselila sem se tega lista, imela
1733 IV  |         hočem prinesti, kar ti more razveseliti oko in srce. Nobena deklica
1734 I   |             Jelenko, vedno na potu, razveseljeval in kratkočasil ves okraj,
1735 VII |          klop pod hrastom ter začne razvezavati skrivnostni zavitek. Kakor
1736 III |          čakati, ali se še oživi in razvname tleča iskrica življenja. ~
1737 II  |        klateža!" ~Ta priimek je bil razžaljiv, ali te vrste ljudje niso
1738 II  |          jih ni motilo, da ni imela rdečih lic, brez česar si kmet
1739 VI  |     ozdraveli jelo zopet polniti in rdeti upalo bledo lice, ko se
1740 IX  |             dvorišču, kakor je bilo rečeno slugi, ko pride Skalar s
1741 III |             in kako. Še to mu lahko rečeš, da je deklica tukaj, a
1742 II  |             sem jo dobil." ~"Kupil, recimo; koliko ste dali zanjo,
1743 VIII|              Kaj boš? Saj sva sama; reciva: skoraj zastonj; tisti božjaki,
1744 X   |         kjer je videl posebno lepo, redko cvetico, to ji mora prinesti.
1745 III |           dan je bil še bolj tih in redkobeseden nego že po navadi. Stari
1746 II  |             jim posebno dobro godi; rejenega, okrogloličnega človeka
1747 IV  |             to, česar te prosim; ne rekaj mi ,gospod', neprijetno
1748 I   |         dolgo časa z nikomer toliko resnega govoril kakor zdaj s Somrakom;
1749 I   |            še krajši, nego je bil v resnici. S tem kratkim popisom telesnosti
1750 IX  |     bridkosti. Ali deklica je Marka resnično, iz srca ljubila; njena
1751 VIII|            mogel; saj veste, zaradi Rezke. Prej smo vsi mislili, da
1752 IX  |         Somrakove, starega Jelenka, Rezko in njeno mater; prosi jih,
1753 IV  |          njegovo delo, v katerem je reševal imenitno vprašanje, ni bilo
1754 V   |            kako jo je gospod Skalar rešil iz rok njegovega očeta,
1755 IX  |             pri sebi, samo da bi ga rešila, ako mogoče, sveto obljubo,
1756 VII |       zajoka. ~Ta jok -- saj bi bil risa omečil -- zdrami Rosano.
1757 I   |       pametovali ljudje, vedno enak rjav klobuk z nenavadno širokim
1758 I   |         gledal, kakove so, črne ali rjave; samo to vem, da so zame
1759 X   |          dobro senco delal s svojim rjavim širokokrajnim klobukom.~
1760 V   |                In mladenič stopi na rob skalnatega brega, pripogne
1761 I   |        bolelo; možiček je vselej to robato dobrikanje osladil s kako
1762 II  |          cvetočih lic, tako drobnih ročic in nožic! In kaj je bilo
1763 II  |            svojemu dobrotniku bledo ročico in hvaležno ga pogleda s
1764 V   |        pesem, ki si je sama iz sebe rodila svojo melodijo. In ravnokar
1765 VI  |           se otrok pokori za svojih roditeljev grehe, trd, krivičen zakon,
1766 V   |         svojo melodijo. In ravnokar rojena ji je donela pesem iz gladkega,
1767 II  |    oprostite me grozne misli, ki mi roji po glavi, oče!" ~"Tebi nisem
1768 VI  |          neprijetne misli, ki mu je rojila po glavi. Z Rosano je bil
1769 V   |              tu so se ji zbujale in rojile najlepše misli po mladi
1770 VII |       dokler te ne najde. ~Slaba je roka, ki ti piše te vrstice:
1771 IX  |       podpasanim krilom, zavihanimi rokavi, s škropilnico v roki se
1772 II  |            Lahka, tanka obleka brez rokavov ji je sezala samo do kolen.
1773 I   |           bil pri njem in ne težak. Rokodelci, ki delajo zanj, ne morejo
1774 VII |            s svojimi solzami sem jo rosila, zakaj ji nisem dejala:
1775 IV  |         govoriti; obrne se v stran, rosne so mu bile oči, ki niso
1776 VIII|         zunaj in znotraj, vse polno rož in pisanega cvetja okoli
1777 V   |             dne. Razcvitaš se kakor roža o mladem poletju. Ves moški
1778 I   |            ima višnjev plamen, zdaj rumen, zdaj rdeč, to mora biti
1779 IV  |              Skoraj nevedoma zgrabi rumeni list, ki je bil s hrasta
1780 III |        vrstila za podobo pred očmi, same žalostne podobe! ~Videla
1781 II  |         kjer je poznal po imenu, po samem glasu vsakega človeka, ni
1782 II  |             denar s tal pobiral, po samih rokah hodil in druge take
1783 IX  |              njena ljubezen ni bila samopridna. V tem strašnem trenutju
1784 V   |            Tako dobro ji je tu déla samota in tihota, čuti ni bilo
1785 IV  |            ubogega starega moža, ki samotari tam v odljudnem Skalnem
1786 III |            izgubila moža in otroka. Samotarila je v svoji koči, a ne brez
1787 X   |            hite, ~siroto, ki joka v samoti; ~sladkó ji šume tolaži
1788 IV  |     pogrešaš? Pusto je res pri nas, samotno, dolgočasno, rad verjamem:
1789 VI  |          blizu nekega mesta doma; v samski hiši pod gričem; kolikokrat
1790 IV  |          pod hrastom. Skalar ni bil sanjač; malokdaj ga je videl kdo
1791 VIII|  prestrašena. Otrok ne da odgovora, sapa mu je pohajala. Ves zbegan
1792 VII |            bilo treba samo v nedrje seči, pokazati ti kos papirja,
1793 II  |        pride zopet Rosana na vrsto. Sedemkrat je bila že na vrvi. Ko je
1794 VIII|          brž ko izpolni Rezka svoje sedemnajsto leto, pa bo poroka." ~"Poroka
1795 V   |           proti večeru, po več časa sedevala na vzvišenem mestu ter zamišljena
1796 II  |             skoraj posedeni, res da sedeži niso bili predragi. Največ
1797 IV  |       Videla sem vas, da sami tukaj sedite. Mislila sem si: bogve,
1798 II  |            rad bi videl, kako daleč sega pogum takega klateža!" ~
1799 VII |             Odpusti! In že sem bila segla po tem orožju, ali pri tej
1800 II  |                          II  Takega sejma niso pomnili najstarejši
1801 II  |        silno zanimljivo, ni bilo še senca proti temu, kar je še čakalo
1802 X   |             otroku na kolenih dobro senco delal s svojim rjavim širokokrajnim
1803 II  |        pravite?" ~"Nikoli nisi imel sestre. Tako, zdaj veš, kar si
1804 II  |             videz, imeli za Markovo sestro. ~Dolgo časa je Marko tako
1805 II  |           obleka brez rokavov ji je sezala samo do kolen. Goste, črne
1806 III |            njo govoriti. Dalje niso sezale njegove želje, to pa je
1807 IV  |     robidovje in drugo trnje, ki je sezalo noter dol do pod griča.
1808 VIII|             Moja Katra se je nekako seznanila z Rosano, pa ji je že pošepetala
1809 VI  |            Drugo jutro sta se kmalu sešla, ker sta se iskala. Ko ga
1810 II  |         odpustke". Svetá se je bilo sešlo zlasti na večer toliko,
1811 II  |           da je bila najmanj za pet sežnjev od tal. Drugi postavljajo
1812 I   |             krščanski hiši. V tisti shrambi tiči po več ur na dan, preceja,
1813 I   |  pripovedujejo, da ima neko skrivno shrambo, v katero živa duša ne sme,
1814 III |     potožila svoje trpljenje; ni ji sijalo milo materino oko, katero
1815 VIII|              da zdaj ti ni več take sile, zdaj se že lahko malo ganeš;
1816 II  |               Mož ni poznal svojega sina, sicer bi ne bil tako v
1817 VIII|    prisopiha ves preplašen starejši sinek Somrakov gor po vrtu, kakor
1818 IV  |      straneh, daleč daleč pred njim sinje goré, in za njimi so snežniki
1819 VI  |         tako prijazno, kakor je bil sinoči sklenil; premagovala je
1820 II  |             je imel malo zaupanja v sinovo junaštvo, menil je, da bode
1821 V   |             jaz, kaj naj ti obetam, siromak? In vendar, Rosana, sama
1822 IV  |              a on je zavidno gledal siromaka, ki se v potu svojega obraza
1823 V   |             straneh in med njimi so siromaško životarile pritlikave smreke,
1824 I   |           tam seveda je malo videti siromaštva. Veš, Somrak, prav vse ni
1825 I   |            da ne vemo, kaj je pravo siromaštvo, kaj je stradanje; po mestih,
1826 X   |        tolaži srce, ~ubogi nesrečni siroti! ~Tudi zdaj jo je poslušal
1827 II  |            je Rosana?" ~"Ne bodi mi siten, rekel sem ti že, da ne
1828 IX  |            pralico v roki. Tam malo sitnega plevela popleve, tu cveticam
1829 VII |          zadelo ono orožje starega, sivolasega moža, mojega očeta! Ne,
1830 IV  |            tukaj zbrane okoli tebe. Skakajte, plešite, razgrajajte, vse
1831 II  |          pokleknila na vrv, zdaj je skakala po eni, potem po drugi nogi;
1832 II  |             nima rad zvedavosti. Na Skalarjevem domu se je malo govorilo.
1833 III |           je vedno bolj približeval Skalarjevemu gradu. Dovolj je vedel za
1834 V   |            In mladenič stopi na rob skalnatega brega, pripogne se in gleda
1835 IV  |            samotari tam v odljudnem Skalnem gradu, ki nima žive duše
1836 X   |           nabiral svoji nevesti! Na skalo je bil ravno splezal, kjer
1837 V   |       globokega jarka se je vil med skalovjem peneč potok; gole peči so
1838 III |           Ako pride zopet blizu, po skalovju dol ga vrzi, da si glavo
1839 IV  |         gričem. Lep razgled je imel skalski gospodar proti zahodni strani;
1840 VII |               Dalje ni mogel brati; skipelo mu je srce, oči so mu bile
1841 V   |        odide; ali v tem trenutju mu skipi prepolno srce; strastno
1842 VIII|       odrekel; zvezdo, menim, bi ji sklatil z neba, ako bi mu velela.
1843 VI  |          Ako se pokaže, da je tako, sklenila je, da hoče takoj zapustiti
1844 VII |           ne govorim: moja usoda je sklenjena, z življenjem mojim je pri
1845 IX  |              četudi ne z menoj." Ta sklep ji je čudovito olajšal srce. ~
1846 IX  |            ne more kaj, da bi se ne sklonil pokonci ter ozrl se vanjo.
1847 IX  |            konja, ne more, da bi ne skočil pogledat, kako je hčeri
1848 IV  |        težko se je premagala, da ni skočila k njemu, oklenila se mu
1849 IV  |            ki ste tako po očetovsko skrbeli za ubogo tujo siroto." ~
1850 III |            on bi imel dolžnost zate skrbeti; ali on te noče poznati,
1851 II  |            in deklici je bilo treba skrbne strežbe, celo zdravniške
1852 VIII|             bilo zadnji čas, da gre skrbni gospodar gor "na izbo" pogledat
1853 III |          pride v tuje roke. Zavitek skrije pod odejo in šele potem,
1854 V   |             premeri polje, že se je skril v gozdu; še nekaj trenutij
1855 I   |       gredico tobaka, če je še tako skrit, precej ga izvohajo -- pa
1856 IV  |             časa, kakor da bi hotel skriti svojo ginjenost, pekočo
1857 VI  |              Zdaj jo je po več časa skrivaj ogledoval od strani. Zdaj,
1858 IX  |          Mlada ljubezen, tako dolgo skrivana, zatajevana, prodrla je
1859 I   |          pripovedujejo, da ima neko skrivno shrambo, v katero živa duša
1860 IV  |             je neutrudno izsledoval skrivnosti narave, in ne brez uspeha.
1861 I   |          zakaj; sploh je bilo mnogo skrivnostnega v življenju tega čudnega,
1862 I   |             se govori o tem čudnem, skrivnostnem človeku po okraju, ali je
1863 VII |       hrastom ter začne razvezavati skrivnostni zavitek. Kakor sodna priča
1864 II  |          črne oči, ki so se ji tako skrivnostno žarile izpod temnih obrvi
1865 II  |           bi mu ne bila šla v slast skromna večerja. ~Mine noč, napoči
1866 II  |        poslušali niso dobrih svetov skušenega, sivoglavega služabnika. ~
1867 I   |          mora ta mož imeti žalostne skušnje. Morebiti pa ni sam ob sebi
1868 III |        zglavju materine postelje. S slabim glasom jo tolaži mati: "
1869 II  |        stala poleg stebra, obide jo slabost. Onemogla se zgrudi na tla:
1870 II  |          pokazalo, da je bilo njene slabosti krivo zraven tudi stradanje.
1871 II  |           pijačo, prodajalci raznih sladkarij za nepokvarjena kmečka grla
1872 IV  |             polna vsa duša njegova, sladkega imena -- oče! ~
1873 VI  |         enkrat, ne pozabi ga več! O sladki spomin, o bridki spomin! ~
1874 VII |           in lice ji rosi ti zdaj s sladkimi solzami. O srečna Rosana,
1875 IX  |         pogovarja z očetom, zdaj se sladko zasmeje, vmes zapoje kratko
1876 X   |          siroto, ki joka v samoti; ~sladkó ji šume tolaži srce, ~ubogi
1877 II  |              da bi mu ne bila šla v slast skromna večerja. ~Mine noč,
1878 IV  |              bilo je prazno poslej; slava mu ga ni izpolnila ne bogastvo. ~
1879 II  |        proti temu, kar je še čakalo slavnega zaloškega občinstva. Kaj
1880 VII |             oči, spozabi se v svoji slepi strasti, da mi piše list --
1881 IV  |           pesmi!" ~"Da jo le enkrat slišim, pa jo znam, samo da se
1882 III |          časa je molčala. Skalar je slonel nekaj časa globoko zamišljen;
1883 IX  |              česar je treba v takih slučajih. ~Konj je že stal osedlan
1884 IX  |            zdravnik storiti v takem slučaju, obrne se Skalar proti svoji
1885 III |       ljudmi!" zajezi se gospod nad slugo. "Ako pride zopet blizu,
1886 III |            blizu ji je on; in ko bi slutila, kdo mu je porok, da bi
1887 II  |         mirno, "da je moja hči, ali služabnica moja je, in več ko to." ~"
1888 II  |       svetov skušenega, sivoglavega služabnika. ~Že prej ta večer je bila
1889 II  |              da bi razlagal svojemu služabniku to nenavadno prikazen. Molče
1890 I   |             da hodi v mesto k božji službi; v mesto res hodi, toda
1891 II  |         žalostna, da mu je le denar služila. ~Na večer celo je bilo
1892 IV  |            Ali s čim si hočeš kruha služiti? Človek mora vendar jesti,
1893 I   |             so se navadno držala na smeh. Noge je imel nekoliko zakrivljene,
1894 II  |          niso preobčutni in tudi ne smejo biti. Mož je čutil, da se
1895 II  |         pomoli možu. ~"Menim, da bi smeli biti zadovoljni." ~Mož je
1896 II  |           kako žensko, kateri bi se smelo zaupati, ki bi znala streči
1897 II  |           in potem zopet nazaj. Pač smemo reči, da ni bilo hiše v
1898 IV  |            kraljično." ~"O, tako ne smete govoriti, gospod! Jaz nisem
1899 III |         trpela sem tudi zate, ti ne smeš trpeti, če je kaj pravice
1900 I   |         starček je imel dobro srce, smilil se mu je ubogi Somrak, ki
1901 V   |        daleč od grada je bilo temno smrečje, divji, malo prijazen kraj;
1902 V   |     siromaško životarile pritlikave smreke, macesni in grmovje. Sem
1903 V   |             je moje življenje, moja smrt. O kaj sem jaz, kaj naj
1904 IX  |         globoka, nevarna, vendar ne smrtna, da se sme upati z božjo
1905 IX  |           bila vmes, ljubeče srce v smrtnih bolečinah in težavah. Uboga
1906 IX  |             plevel, cvele so zdaj v snažnih gredicah žareče centifolije,
1907 IV  |          sinje goré, in za njimi so snežniki visoko v jasno nebo molili
1908 VIII|        potem ga trešči ob tla kakor snop. Groza nas je obšla vse.
1909 II  |     komolcema je bil razmetal kakor snope narazen množico pred sabo. ~"
1910 IX  |             prosi jih, naj gredo iz sobe vsi. ~"Miru, pokoja je bolniku
1911 I   |       izgovorivši si samo kot, malo sobico pod streho, brez njive.
1912 III |        tihota, ne preveč svetlobe v sobo -- in potem mirno čakati,
1913 VI  |          glasu, da bi bile tudi pri sodbi veljale. Skalar ji odgovori ~"
1914 I   |         mogel uganiti. Mi bi skoraj sodili, da je bila iz hudolesovine;
1915 VII |          skrivnostni zavitek. Kakor sodna priča je stala Rosana molče
1916 X   |        gozdovih so mislili: Zdaj je sodni dan, in bežali so zbegani,
1917 VII |        človek mojim prošnjam, mojim solzam; samo nekaj bi ga bilo omečilo,
1918 VIII|           gnezdo mladih Somrakov in Somračic, počivalo v kotu med drugo
1919 VIII|           tej priči se prikaže mati Somračica iz veže; pred ognjiščem
1920 X   |           je nekaj dni poprej mlado Somračico pri krstu držala, kako da
1921 I   |        resnega govoril kakor zdaj s Somrakom; starček je imel dobro srce,
1922 IX  |            je ležal ranjenec, najde Somrakove, starega Jelenka, Rezko
1923 VI  |            na nji v žarku zgodnjega sonca; ko jo je zdaj ogledoval
1924 VIII|           obrača, kakor sončnica za soncem." ~"In Marko?" ~"Marko?
1925 VIII|            za njim se obrača, kakor sončnica za soncem." ~"In Marko?" ~"
1926 II  |             po materini smrti nekim sorodnikom v hišo. To se je vsem verjetno
1927 I   |             oči se mu svetijo kakor sovi ponoči." ~"Ali denarja pa
1928 VI  |      premagalo strast. Otajal se je sovraštva led, ki mu je obdajal srce;
1929 VII |             je spreobrnila v bridko sovraštvo; in ti ne moreš živeti brez
1930 V   |        vendar le o če!" ~"Saj ga ne sovražim; ali ko se spominjam, kaj
1931 V   |          kakor sem jaz pozabila. Ne sovražiš ga -- kaj je to? Rad ga
1932 VI  |          tako ljubljena, potem tako sovražna podoba! Te oči, to rast,
1933 III |             ona ni lačna, lahko gre spat brez večerje. In ko se mati
1934 II  |            bi tako prečul noč poleg spečega otroka. ~Čez nekaj časa
1935 II  |           prikazen. Molče mu položi spečo deklico na roke, naj jo
1936 IV  |        gospod" je bila nekako čudno spekla Skalarja, ravno v tem trenutju,
1937 X   |      nevesti! Na skalo je bil ravno splezal, kjer je videl posebno lepo,
1938 II  |     premoženja. Manj ga je veselila splošna pohvala zaleškega občinstva.
1939 II  |          vseh štirih, kakor je psom spodobno. ~Ko so bili vsi pripravljeni,
1940 V   |             svojo kri prelil, da mu spolnim najmanjšo željo. Glej ta
1941 IV  |        ubija za ženo in otroka! ~In spominja se časa, ko je bil srečen,
1942 X   |            je v takem življenju. Ne spominjaj me dalje onih žalostnih
1943 II  |            njimi; nihče se ni mogel spomniti, da bi jo bil videl popred.
1944 II  |              samo enkrat se ni bila spotaknila umna žival. Deklica je bila
1945 V   |       Rosana, nevajena takega pota, spotikala se je ob korenine, ki so
1946 VII |             smel več pred moje oči, spozabi se v svoji slepi strasti,
1947 II  |         čigavimi otroki, tedaj šele spozna prerokinja, da ni na pravem
1948 VII |       pokažem, ako ne bode miroval. Spoznal je, da se je prenaglil,
1949 X   |           rada. Ali čislala sem te, spoštovala; poznala sem te, dasi sem
1950 II  |             storite z njo," reče in spravi z veselim obrazom denar. ~"
1951 VIII|         menite, da bi ga ne bil rad spravil iz hiše? Ali kaj je mogel
1952 II  |          kjer je imel svojega konja spravljenega. Hlapcu zapove, naj skrbi,
1953 II  |             in tako gredo v vas; od spred sta dva dečka bobnala in
1954 IX  |            ki bi bil zbudil mrliča, spregleda Marko, a takoj zopet zamiži.
1955 I   |       praznične volje. Redkokdaj je spregovoril resno besedo, zato ga je
1956 I   |         tiči. Tudi po gozdu se časi sprehaja z bukvami v roki in čudno
1957 I   |     bogastvo."  "Ni čudo, vojaki se sprehajajo samo po velikih ulicah in
1958 IV  |            v tem hipu Skalarju srce spreletela; sprijazniti se ni mogel
1959 VIII|            jo je ukrotil, vso jo je spremenil; za njim se obrača, kakor
1960 VI  |        zavpije strastno Rosana. Vsa spremenjena je bila v tem trenutju;
1961 II  |           časa se povrnejo čudovito spremenjeni. To so bili čisto drugi
1962 IX  |         kakor je pravil Somrak, vse spremenjeno; kakor odurno prej, tako
1963 V   |            Že? Ali te smem nekoliko spremiti, Rosana?" ~"Zakaj ne?" ~"
1964 I   |            črnega psa, ki ga povsod spremlja; ta pes je sam peklenšček,
1965 VII |        Tvoja ljubezen do mene se je spreobrnila v bridko sovraštvo; in ti
1966 VIII|          umetnost. Tu je bilo treba spretnejše roke; stari Jelenko je moral
1967 IV  |           Skalarju srce spreletela; sprijazniti se ni mogel z mislijo, da
1968 IV  |         beseda je bila izgovorjena, sprožena puščica ji je v srcu tičala.
1969 II  |             ni trenil. ~"Gani se in sprožim," reče mu z mirnim glasom. ~
1970 VIII|        pogovor; kazalo je, da se ne spušča rad v prepire s svojo ženo,
1971 II  |             srca nimate vsi skupaj. Sramota!" ~Vse je molčalo; težko
1972 II  |          bilo glavarju preveč; take sramote mi smel trpeti pred svojim
1973 II  |             stojim, dejal vam: Taka sramotna kupčija ne velja pred postavo;
1974 VI  |           dolini; slednjič je kakor srdit planil kvišku ter stresnil
1975 II  |             hipu plane tuj mož pred srditega človeka. Z obema komolcema
1976 II  |           težko je bilo odgovarjati srditemu možu. Samo stari Jelenko,
1977 II  |          svojega nasprotnika na pol srdito, na pol zaničljivo; meri
1978 I   |            podobna, samo da ni bila srebrna. Lesena je bila kakor druge
1979 VI  |             sebe. Zdaj jo je nalašč srečaval, kjer je mogel, potem se
1980 IV  |            Če ne more biti drugače, srečno hodi. Pesmi svoje poj po
1981 II  |            noč ima svojo moč! Dobro srečo! Samo glej, da se vrneš
1982 II  |          srce. Ko je bila prišla do srede, zopet nekoliko postoji,
1983 II  |          Največ občinstva seveda je stalo bliže in dalje okoli. Ali
1984 IV  |           puščal težavni zdravniški stan -- njemu in pozneje družici
1985 III |        Mladenič se ni dal oplašiti; stanovitnost vse premaga. Ali kaj zdaj
1986 IV  |            toži po tvojem prejšnjem stanu, kakor vidim, ne moreš ga
1987 IV  |          drevjem tu se je odlikoval star, visok, košat hrast, stoječ
1988 III |       naglici izbral stari Jelenko. Stara ženica je bila sama nekdaj
1989 IV  |         poleg sivoglavega, odurnega starca, ki jo hrani in čuva kakor
1990 I   |      govoril kakor zdaj s Somrakom; starček je imel dobro srce, smilil
1991 IV  |             pogovarjati se s pustim starcem!" ~"O ne govorite tako,
1992 X   |            take jedi, da je bil oče starešina večkrat v zadregi, ne vedoč,
1993 II  |          vasi. Voznik izpreže dvoje starih, suhih kljuset ter ju izpusti,
1994 IX  |        besede njegove, in sama mora stati zunaj! Srce ji je bilo prepolno
1995 II  |           ter poskuša s krepko roko steber za stebrom, ali sta dovolj
1996 II  |             s krepko roko steber za stebrom, ali sta dovolj trdno zabita,
1997 II  |          nekoliko postoji, potem pa steče urno do drugega konca. Ali
1998 II  |             prav zadovoljen. Drobno stekleničico potegne iz žepa ter da iz
1999 I   |            ne sme, vso polno čudnih steklenih posod, kakor jih ni nikjer
2000 IX  |     koprnelo je precej zraven, samo stena je bila vmes, ljubeče srce
2001 IX  |       zbegano, preplašeno. Glave so stikali in ugibali. "Voznikov ga
2002 VIII|    pivzdigne, drži ga nekaj časa in stiska, kar kosti so hreščale,