Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library
Josip Stritar
Rosana

IntraText - Concordances

(Hapax - words occurring once)


angel-javka | je-obcin | obdaj-prema | preme-stisk | stisn-zijaj | zijal-zugni

     Part
1503 V | držala; z urnimi koraki premeri polje, že se je skril v 1504 VI | nekoliko časa, po kratkem premisleku seže Rosana v svoje nedrje, 1505 III | Ali čez nekaj časa se premisli; bogve, kdo je ta človek; 1506 III | bilo treba. Ni se dolgo premišljal. Sklenil je v službo stopiti, 1507 II | zdravniške pomoči. Po kratkem premišljevanju se mož odloči. Z roko migne 1508 II | rad obljubi in takoj začne premišljevati in ugibati, katera Zaleščanka 1509 III | morem povedati, ti si še premlada. Glej, tukaj -- in umirajoča 1510 VIII| na misel, ali pa je bil premoder, da bi se s svojo ženo pregovarjal 1511 III | ure od grada, da ga vzame premožen kmet za malega hlapca. Kmet 1512 II | morebiti dal polovico svojega premoženja. Manj ga je veselila splošna 1513 VII | miroval. Spoznal je, da se je prenaglil, kaj si je prizadejal, da 1514 VII | časa, skoraj brez zavesti; prenanagloma ji je bilo prišlo vse to. 1515 VIII| Marko tako voljno trpi in prenaša vedno zbadanje njegovo. 1516 III | premagovala in vse voljno prenašala; molče je trpela, saj ni 1517 I | bi ne hotel za ves svet prenašati njegovih kosti. V cerkvi 1518 III | milim nebom je bilo treba prenočiti. Zakaj ne? Lepa, topla noč 1519 II | ali te vrste ljudje niso preobčutni in tudi ne smejo biti. Mož 1520 III | ter velel ženi, da naj jo preobleče takoj, ko se bode prebudila. ~ 1521 II | vrnila družba. Naglo se preoblečejo, potem posedejo po travi. 1522 III | kar mu je kmet rad storil. Preoblečen je bil mladenič precej ves 1523 III | in šele potem, ko je bila preoblečena, vtakne si ga zopet v nedrje. 1524 III | predrami; rada se je dala preobleči. Vidno vesela je bila, da 1525 VI | prijazen, a navadno tudi ne preosoren; zdaj je bilo vse njegovo 1526 VIII| je, da se ne spušča rad v prepire s svojo ženo, zakaj, to 1527 VII | svoje orožje; pošlje mi prepis dokazov, ki so pričali zoper 1528 VIII| tej priči prisopiha ves preplašen starejši sinek Somrakov 1529 IX | najbližja. Vse je bilo zbegano, preplašeno. Glave so stikali in ugibali. " 1530 I | ali po navadi prepozno; prepočasna je pamet ali pa smo mi prehitri, 1531 VII | videla več, ne mene ti. Ali prepovedal mi nisi pisati. In vendar 1532 VI | negotovosti bodi konec: najprej se prepričam, je li res njena hči, potem 1533 VI | besede je govorila v tako prepričevalnem, iz globočine srca izhajajočem 1534 IX | ako ozdravi, da ga rada prepusti nji, ki jo on ljubi, vedela 1535 I | nenavadnega moža. Kmetijo je bil prepustil mlajšemu bratu, izgovorivši 1536 IX | tako da se stežka skozi nje prerineta. Skalar jih vse odpravi, 1537 II | otroki, tedaj šele spozna prerokinja, da ni na pravem sledu; 1538 II | pametnim ljudem je težko prerokovati! ~Ali vse to, kar je bilo 1539 IX | tu cveticam prst zrahlja, presaja in kar je enakih vrtnarskih 1540 VIII| potrebna poprava razpale zibeli preseza njegovo mizarsko umetnost. 1541 VIII| pogledala; vsak ji je bil preslab. Ali ta Marko jo je ukrotil, 1542 X | vrhu skale in posluša; v presladkih čutih se mu srečna duša 1543 II | igre ves dan s kratkimi presledki, kolikor je bilo treba, 1544 VIII| iz hleva, kar je bil prej preslišal v živem pogovoru. Bodisi 1545 V | deklica tresla po vsem životu. Presrečen je bil Marko; Rosana se 1546 V | v srcu! Ko je bilo petje prestalo, stoji še nekaj časa, kakor 1547 V | Ti si vredna kraljevega prestola; ih vendar, Rosana, tako 1548 IV | jemlješ?" vzklikne Skalar prestrašen. ~"Da, slovo, dragi gospod. 1549 VIII| je, Drejče!" zavpije mati prestrašena. Otrok ne da odgovora, sapa 1550 V | pred njo. ~Rosana se ga ne prestraši, kakor da bi se ga bila 1551 V | lepo, Marko, da si me tako prestrašil." ~In res se je deklica 1552 IX | zdaj je ona pri njem; ona prestreza morebiti zadnje poglede, 1553 VI | zamislil se mu je duh v pretekle čase. Kakor luna izza oblaka 1554 III | je spominjala neprijetne preteklosti. A ko ji žena začne odpenjati 1555 III | je čul poleg nje, ni bilo pretežko posneti si iz vsega, kar 1556 VII | pregovarjal; zdaj prosil, zdaj pretil, kako je govoril o tebi! 1557 III | zgrabi jo in odnese. Srce je pretresel Skalarju mili krik deklice, 1558 V | se spominjam, kaj si ti pretrpela od njega, Rosana -- --" ~" 1559 III | vendar ni hotel prevzeti sam prevelike odgovornosti za mlado življenje, 1560 IX | poljubi mu deklica roko s prevelikega veselja. Potem gre tiho 1561 II | postavil, drugi je kozolce prevračal in tretji je kolo zatočil 1562 III | vednosti, vendar ni hotel prevzeti sam prevelike odgovornosti 1563 VIII| Prej je vse dejalo, da je prevzetna; res, nobenega ni pogledala; 1564 II | naenkrat. Zmedeni čuti so mu prešinjali prsi; notranji boji so se 1565 II | vesel, upal je lep večer preživeti s svojimi tovariši. Ali 1566 IV | govoriti in tako sem se vam približala." ~"Jutri moraš od tod? 1567 II | biti vendar bogati ljudje! Približalo se je bilo že več vaških 1568 II | skrivnostna orodja. Strahoma se približuje vaška mladina, med njo pač 1569 III | nedolžno! In kadar pride čas, pričaj zame glasno pred svetom: 1570 VII | njegove priče niso krivo pričale -- na kolenih ga prosim, 1571 VII | mi prepis dokazov, ki so pričali zoper mojega očeta. In jaz? 1572 VI | pred vsem svetom hočem pričati in vpiti: Moja mati so bili 1573 VII | zvečer je bilo tudi; njegove priče niso krivo pričale -- na 1574 II | zadovoljen; zjutraj že so se pričele predstave; stoli okoli igrališča 1575 III | mu, da vas ni doma. Kdaj pridete? Jaz, da ne vem. On pa, 1576 VIII| Gregor in gotovine tudi. Pridna je in poštena, lepa tudi, 1577 IX | Govorica potihne, ko pridrvi Skalar mednje. Toliko da 1578 II | deklica okrepčala z jedjo, prigovarja ji, da naj zaspi, ako mogoče. 1579 II | tako prijazno je prosila in prigovarjala ljudem, da je vendar ta 1580 I | mi tudi niste." ~"Jaz ne prigovarjam mački, da naj pusti miši, 1581 II | igrališču. Od vseh strani so prihajali sejmarji, nekateri že dobre 1582 VII | hranila. Ko se je bližal tvoj prihod -- on je vse vedel -- ko 1583 II | bil, da se sme nadejati prihodnji dan obilega zaslužka, samo 1584 I | ostane; škoda samo, da si je prihranil tako malo polja, lep zaslužek 1585 III | košček suhega kruha, ki ga je prihranila, ter prosi jo, naj jé, ona 1586 VII | resnico, on ti je tvojega prijatelja tožnik, nedolžnosti moje 1587 X | veruj in zaupaj, ne svojim prijateljem!" ~*** Nekoliko dni potem 1588 X | zapuščeno siroto, ki ni imela prijazne duše na svetu, razen tebe, 1589 IV | prostora; a tu ni bilo videti prijaznih gredic s pisanimi cveticami, 1590 II | ali puška ga je v strah prijela; s takim orožjem ni da bi 1591 V | Morebiti tam gori, tako prijeten je ta kraj!" ~Deklica mu 1592 IV | obidejo, obsujejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi 1593 II | pogovarjali pri večerji o novi prikazni. Poveljnik je imel izkušeno 1594 V | kraj!" ~Deklica mu molče prikima. Zdaj je bilo Marku zadnji 1595 I | potem je pa pobegnil in priklatil se v naše kraje, ali jim 1596 II | posel, spleza zopet dol. Prikloni se na vse strani s posiljenim 1597 VIII| Kako si se vendar tako prikupil možu, Somrak?" ~"E kaj bom 1598 IV | pa jo znam, samo da se mi prilega, časi mi pa tudi sami pride 1599 IX | bežal kakor divja zver po Prilesnikovem smrečju; strah me ga je 1600 II | Rosano; že dolgo ni bil tako priljuden z njimi; Rosani je večkrat 1601 VI | tako podobna? Kolikrat se primeri, da je človek človeku podoben, 1602 VIII| hruško se je trudil Jelenko, primerjal in zbijal potrto zibel, 1603 VIII| Jaz bi sodil, da je kak Primorec, prav tak je, kakršni so 1604 I | ali mu ga pa hudobni duh prinaša. Za tisto staro podrtijo 1605 IX | Somrakovo hišo, kamor so bili prinesli ranjenca, ker je bila najbližja. 1606 I | menjal. Sam Bog ve, kaj ga je prineslo v naše kraje in od kod je 1607 V | na rob skalnatega brega, pripogne se in gleda v strmo, vrtoglavo 1608 VII | žalila bi te, ako bi ti priporočala svoje, najino dete. Poznam 1609 I | njegove pač nismo moža posebno priporočili ljubeznivim bralkam, ali 1610 I | kratkočasnih izrekov, ugank in pripovedk, bilo je ljudem dovolj za 1611 X | velikim veseljem in ponosno pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel 1612 VI | gričem; kolikokrat so mi pripovedovali, kako srečni so bili tam!" ~ 1613 I | káli." ~"Kaj pa tisto, kar pripovedujejo, da ima neko skrivno shrambo, 1614 V | končala je deklica svojo pripovest; "kaj bode dalje, ne vem; 1615 IX | pride Skalar s potrebnimi pripravami dol. Mudilo se je, vendar 1616 II | svoje delo. Začno se čudne priprave. Dva krepka, visoka stebra 1617 VI | bridke besede so v zadrego pripravile ubogo deklico, tako da ni 1618 II | tal. Drugi postavljajo in pripravljajo druga skrivnostna orodja. 1619 II | spodobno. ~Ko so bili vsi pripravljeni, uvrsti jih glavar kakor 1620 II | bilo naročilo. Našel je pripravno žensko in pregovoril jo, 1621 X | pestoval, kolikor mu je to pripuščal stari oče, in dober pestún 1622 II | ne poznam. Glejte, da mi priskrbite kako žensko, kateri bi se 1623 III | službo, pridno bo delala in prislužila toliko, da jima bode obema 1624 X | Rosana!" ~Pri tej priči pristopi oče k njima. Nista se prestrašila. ~" 1625 II | dolgi, nad čelom kratko pristriženi; bistre, črne oči je imel, 1626 IX | Rosana!" ~V tem trenutju priteče in prisopiha deček iz vasi 1627 VIII| slednjič potepuha, ki se je sem pritepel ne vedi od kod, da se tu 1628 V | so siromaško životarile pritlikave smreke, macesni in grmovje. 1629 X | še ljubše." ~"Meni tudi," pritrdi mu Rosana ter si vtakne 1630 II | in če jo najdeš in mi jo privedeš nazaj, tem bolje, hvalil 1631 II | izpusti, pač brez posebnega privoljenja, na pašo; vrata se odpro 1632 II | v zadnjem koncu. Dobivši privoljenje od gosposke, krenejo z vozom 1633 II | Mirno reče očetu: ~"Z vašim privoljenjem torej, oče, grem; ne pozabite, 1634 II | mnogo ljudstva je bilo privrelo od vseh strani. Poveljnik 1635 II | drug, krepak človek, stežka privzdignil z obema rokama. Največ veselja 1636 VII | je prenaglil, kaj si je prizadejal, da bi dobil nesrečni list 1637 II | mirne Zaleščane, kar je prizadejalo toliko preglavice poštenemu 1638 X | Rosana ni bila usmiljena. Prizadeval si je po vsi moči, da mu 1639 V | kako bi se bil končal ta prizor, ko bi se ne bil v tem trenutju 1640 V | ostane v gradu. Govoreč o prizoru na igrališču se je skrbno 1641 IV | življenje do tedaj, ko ste prišli vi in me rešili. In vendar 1642 II | uvrsti jih glavar kakor procesijo in tako gredo v vas; od 1643 II | točili vino in drugo pijačo, prodajalci raznih sladkarij za nepokvarjena 1644 IX | s konja. ~"Kaj tu zijala prodajate!" zagrozi se nad ljudmi. " 1645 II | kaj sem storil z dekletom. Prodal sem jo." ~Kakor okamnel 1646 II | očeta. ~"Svojo hčer ste -- prodali." ~"Rosana ni moja hči." ~" 1647 IX | dolgo skrivana, zatajevana, prodrla je deklici siloma iz deviškega 1648 IX | diha. Somrakov stric vas prosijo. Tecite, tecite, da ne bo 1649 II | meni nič ne opravi. Ker pa prosiš, povem ti, kaj sem storil 1650 IV | posvečeval, kolikor mu je prostega časa puščal težavni zdravniški 1651 V | zdaj združile in zložile v prosto pesem, ki si je sama iz 1652 IX | obsevali in ogrevali vse prostore in njih prebivalce. ~Skalar 1653 X | sedela na ljubem svojem prostoru v temnem smrečju poleg šumečega 1654 IX | sveto obljubo, da se mu hoče prostovoljno odreči, ako ozdravi, da 1655 VII | omečiti trdosrčni človek mojim prošnjam, mojim solzam; samo nekaj 1656 IX | plevela popleve, tu cveticam prst zrahlja, presaja in kar 1657 II | mu, kdor bi se je bil s prstom dotaknil, žalil jo z nespodobno 1658 VII | zemljo; naj bode saj nisem prva. Moje dete, tvoje dete Rosana 1659 VII | njega in oči upirala vanj. ~Prvi list, ki ga zagleda, imel 1660 I | tistega vélikega črnega psa, ki ga povsod spremlja; 1661 I | bila zares, bali so se je psi in otroci, dasi jo je mož 1662 IV | samo poje. Kje so se pa ptiči učili in vendar tako lepo 1663 I | mano in rdeč je bil, kakor puran v jezi; kaj je potem še 1664 II | ostro zapove, da naj jo puste v miru in da naj ne delajo 1665 IV | obraz, pogovarjati se s pustim starcem!" ~"O ne govorite 1666 I | sta pametna, še drugih ne pustita blizu, da nanju ne leti 1667 IV | kolikor mu je prostega časa puščal težavni zdravniški stan -- 1668 IV | bila izgovorjena, sprožena puščica ji je v srcu tičala. Rad 1669 II | je bil za tri take, ali puška ga je v strah prijela; s 1670 II | trenutju potegne tujec kratko puško iz žepa, napne petelina 1671 I | dasi jo je mož redkokdaj rabil; in trpežna je bila kakor 1672 X | brez dela; povsod je bil za rabo. Posebno rad pa je pestoval, 1673 I | resno besedo, zato ga je vse rado imelo. Kakor sonce sije 1674 II | rok ter za malo denarja radodarno delila obilo sreče. Celo 1675 VI | bodi moja. Tolažba mi bodi, radost moja na stare dni; pozabljeno 1676 VI | gorko mu je bilo srce; tihe radosti žar mu razsvetli temno obličje, 1677 V | kolikokrat ga je poslušal s tiho radostjo v srcu! Ko je bilo petje 1678 IV | časa je Skalar, morebiti radostno, gledal to lepoto; potem 1679 II | glave, bil mu je komaj do rame, kakor bi mu hotel reči: 1680 VIII| pomagajte, za pet krvavih ran božjih, pomagaj, kdor je 1681 IX | naznani čakajočim, da je rana pač globoka, nevarna, vendar 1682 IX | kamor so bili prinesli ranjenca, ker je bila najbližja. 1683 IX | stranski izbici, kjer je ležal ranjenec, najde Somrakove, starega 1684 IV | kratka trava je tu neveselo rasla po peščenih tleh in okrog 1685 VI | sovražna podoba! Te oči, to rast, to gibanje, to hojo, o 1686 V | desno, na levo; debela, ravna red za njim je pričala, 1687 VII | nočeš človeka, ki je tako ravnal s tvojo materjo! O saj sem 1688 II | Lepo ste govorili, ali ravnali ste še lepše, gospod Skalar!" ~ 1689 IV | strani je bilo nekoliko ravnega prostora; a tu ni bilo videti 1690 X | poslušal Marko, ali ne na ravnem polju, travo kosé; po gozdu 1691 III | dol ga vrzi, da si glavo razbije; ako pa nisi sam dovolj 1692 IV | plešite, razgrajajte, vse razbijte, razdrobite, pokončajte, 1693 III | utihne, kakor ko bi ji bil razbojnik usta zamašil. ~Dolgo časa 1694 II | je bilo pač, kar je tako razburilo mirne Zaleščane, kar je 1695 VI | bila kakor vrtnica, ki se razcvita v prvem poletju in jutranje 1696 V | lepša bodeš od dne do dne. Razcvitaš se kakor roža o mladem poletju. 1697 VI | nemirno, strastno, skoraj razdraženo. Knjige ga niso več veselile, 1698 VI | svojim nedolžnim vprašanjem razdražila staro rano; nerazumno ji 1699 I | ženitve, ali stvar se je bila razdrla, nihče ni prav vedel zakaj; 1700 II | prsi velik kamen ter mu ga razdrobita s težkimi kladivi na drobne 1701 IV | razgrajajte, vse razbijte, razdrobite, pokončajte, samo da bo 1702 X | tako ti zapoved je dana; ~razglasi po vsej deželi, povej, ~ 1703 IV | strnišču pod gričem. Lep razgled je imel skalski gospodar 1704 I | Somraku dati priliko, da si z razgovorom olajša srce. ~ 1705 IV | tebe. Skakajte, plešite, razgrajajte, vse razbijte, razdrobite, 1706 II | iz tega kraja." ~Tako se razideta oče in sin. Mož je imel 1707 III | to je že dolgo glodalo in razjedalo njen šibki životek; dolgo 1708 II | stopivši med deklico in razkačenega glavarja, "ali te ni sram, 1709 II | ni zdelo potrebno, da bi razlagal svojemu služabniku to nenavadno 1710 X | Nekoliko dni potem se je razleglo grozovito pokanje in bobnenje 1711 II | človek, smešno opravljen, z različnimi šalami in burkami, ki mu 1712 X | povedati mi moraš, jasno, razločno, brez okolišev!" ~"Kaj tako 1713 V | Rosana." ~Nato mu deklica vse razloži, kako jo je gospod Skalar 1714 I | uganka, Jelenko je že druge razluščil." ~"Sam Bog večni vedi, 1715 II | Z obema komolcema je bil razmetal kakor snope narazen množico 1716 I | hišah; popravljal je ljudem razna orodja in radi so ga klicali, 1717 IX | okrog se je bilo umaknilo raznovrstnemu plemenitemu grmovju. Sreča 1718 V | vsake besede, ki bi bila razodela Marku očetovo surovost. 1719 VII | mojim besedam -- ta list ti razodene vso resnico, on ti je tvojega 1720 VII | vrniti liste, kaj mu pač razodenejo? Vendar, zgôdi se, kar hoče, 1721 II | mogel pregovoriti, da bi mu razodola, kaj ji srce teži. Slednjič 1722 VIII| jasno, da potrebna poprava razpale zibeli preseza njegovo mizarsko 1723 VII | njegova usoda, in bal se je te razsodbe. Že ji je hotel vrniti liste, 1724 VII | življenja; zdaj se mora razsoditi njegova usoda, in bal se 1725 II | čutil težko roko njegovo. Razsrdi se: dva koraka in stal je 1726 VI | srce; tihe radosti žar mu razsvetli temno obličje, oko mu rosi, 1727 II | v naročju. Mesec jim je razsvetljeval pot, samo enkrat se ni bila 1728 II | bi se ne bilo še nikoli raztržilo toliko blaga in živine; 1729 VI | se v stran. Rosana ga ni razumela; vedeti ni mogla, da mu 1730 II | ljudje surovi, izprijeni in razuzdani, moški in ženske, sveta 1731 II | kar je bilo videti, in razvajeni niso bili Zaleščani. Zdaj 1732 VII | nedolžnosti moje zagovornik. Razveselila sem se tega lista, imela 1733 IV | hočem prinesti, kar ti more razveseliti oko in srce. Nobena deklica 1734 I | Jelenko, vedno na potu, razveseljeval in kratkočasil ves okraj, 1735 VII | klop pod hrastom ter začne razvezavati skrivnostni zavitek. Kakor 1736 III | čakati, ali se še oživi in razvname tleča iskrica življenja. ~ 1737 II | klateža!" ~Ta priimek je bil razžaljiv, ali te vrste ljudje niso 1738 II | jih ni motilo, da ni imela rdečih lic, brez česar si kmet 1739 VI | ozdraveli jelo zopet polniti in rdeti upalo bledo lice, ko se 1740 IX | dvorišču, kakor je bilo rečeno slugi, ko pride Skalar s 1741 III | in kako. Še to mu lahko rečeš, da je deklica tukaj, a 1742 II | sem jo dobil." ~"Kupil, recimo; koliko ste dali zanjo, 1743 VIII| Kaj boš? Saj sva sama; reciva: skoraj zastonj; tisti božjaki, 1744 X | kjer je videl posebno lepo, redko cvetico, to ji mora prinesti. 1745 III | dan je bil še bolj tih in redkobeseden nego že po navadi. Stari 1746 II | jim posebno dobro godi; rejenega, okrogloličnega človeka 1747 IV | to, česar te prosim; ne rekaj mi ,gospod', neprijetno 1748 I | dolgo časa z nikomer toliko resnega govoril kakor zdaj s Somrakom; 1749 I | še krajši, nego je bil v resnici. S tem kratkim popisom telesnosti 1750 IX | bridkosti. Ali deklica je Marka resnično, iz srca ljubila; njena 1751 VIII| mogel; saj veste, zaradi Rezke. Prej smo vsi mislili, da 1752 IX | Somrakove, starega Jelenka, Rezko in njeno mater; prosi jih, 1753 IV | njegovo delo, v katerem je reševal imenitno vprašanje, ni bilo 1754 V | kako jo je gospod Skalar rešil iz rok njegovega očeta, 1755 IX | pri sebi, samo da bi ga rešila, ako mogoče, sveto obljubo, 1756 VII | zajoka. ~Ta jok -- saj bi bil risa omečil -- zdrami Rosano. 1757 I | pametovali ljudje, vedno enak rjav klobuk z nenavadno širokim 1758 I | gledal, kakove so, črne ali rjave; samo to vem, da so zame 1759 X | dobro senco delal s svojim rjavim širokokrajnim klobukom.~ 1760 V | In mladenič stopi na rob skalnatega brega, pripogne 1761 I | bolelo; možiček je vselej to robato dobrikanje osladil s kako 1762 II | cvetočih lic, tako drobnih ročic in nožic! In kaj je bilo 1763 II | svojemu dobrotniku bledo ročico in hvaležno ga pogleda s 1764 V | pesem, ki si je sama iz sebe rodila svojo melodijo. In ravnokar 1765 VI | se otrok pokori za svojih roditeljev grehe, trd, krivičen zakon, 1766 V | svojo melodijo. In ravnokar rojena ji je donela pesem iz gladkega, 1767 II | oprostite me grozne misli, ki mi roji po glavi, oče!" ~"Tebi nisem 1768 VI | neprijetne misli, ki mu je rojila po glavi. Z Rosano je bil 1769 V | tu so se ji zbujale in rojile najlepše misli po mladi 1770 VII | dokler te ne najde. ~Slaba je roka, ki ti piše te vrstice: 1771 IX | podpasanim krilom, zavihanimi rokavi, s škropilnico v roki se 1772 II | Lahka, tanka obleka brez rokavov ji je sezala samo do kolen. 1773 I | bil pri njem in ne težak. Rokodelci, ki delajo zanj, ne morejo 1774 VII | s svojimi solzami sem jo rosila, zakaj ji nisem dejala: 1775 IV | govoriti; obrne se v stran, rosne so mu bile oči, ki niso 1776 VIII| zunaj in znotraj, vse polno rož in pisanega cvetja okoli 1777 V | dne. Razcvitaš se kakor roža o mladem poletju. Ves moški 1778 I | ima višnjev plamen, zdaj rumen, zdaj rdeč, to mora biti 1779 IV | Skoraj nevedoma zgrabi rumeni list, ki je bil s hrasta 1780 III | vrstila za podobo pred očmi, same žalostne podobe! ~Videla 1781 II | kjer je poznal po imenu, po samem glasu vsakega človeka, ni 1782 II | denar s tal pobiral, po samih rokah hodil in druge take 1783 IX | njena ljubezen ni bila samopridna. V tem strašnem trenutju 1784 V | Tako dobro ji je tu déla samota in tihota, čuti ni bilo 1785 IV | ubogega starega moža, ki samotari tam v odljudnem Skalnem 1786 III | izgubila moža in otroka. Samotarila je v svoji koči, a ne brez 1787 X | hite, ~siroto, ki joka v samoti; ~sladkó ji šume tolaži 1788 IV | pogrešaš? Pusto je res pri nas, samotno, dolgočasno, rad verjamem: 1789 VI | blizu nekega mesta doma; v samski hiši pod gričem; kolikokrat 1790 IV | pod hrastom. Skalar ni bil sanjač; malokdaj ga je videl kdo 1791 VIII| prestrašena. Otrok ne da odgovora, sapa mu je pohajala. Ves zbegan 1792 VII | bilo treba samo v nedrje seči, pokazati ti kos papirja, 1793 II | pride zopet Rosana na vrsto. Sedemkrat je bila že na vrvi. Ko je 1794 VIII| brž ko izpolni Rezka svoje sedemnajsto leto, pa bo poroka." ~"Poroka 1795 V | proti večeru, po več časa sedevala na vzvišenem mestu ter zamišljena 1796 II | skoraj posedeni, res da sedeži niso bili predragi. Največ 1797 IV | Videla sem vas, da sami tukaj sedite. Mislila sem si: bogve, 1798 II | rad bi videl, kako daleč sega pogum takega klateža!" ~ 1799 VII | Odpusti! In že sem bila segla po tem orožju, ali pri tej 1800 II | II Takega sejma niso pomnili najstarejši 1801 II | silno zanimljivo, ni bilo še senca proti temu, kar je še čakalo 1802 X | otroku na kolenih dobro senco delal s svojim rjavim širokokrajnim 1803 II | pravite?" ~"Nikoli nisi imel sestre. Tako, zdaj veš, kar si 1804 II | videz, imeli za Markovo sestro. ~Dolgo časa je Marko tako 1805 II | obleka brez rokavov ji je sezala samo do kolen. Goste, črne 1806 III | njo govoriti. Dalje niso sezale njegove želje, to pa je 1807 IV | robidovje in drugo trnje, ki je sezalo noter dol do pod griča. 1808 VIII| Moja Katra se je nekako seznanila z Rosano, pa ji je že pošepetala 1809 VI | Drugo jutro sta se kmalu sešla, ker sta se iskala. Ko ga 1810 II | odpustke". Svetá se je bilo sešlo zlasti na večer toliko, 1811 II | da je bila najmanj za pet sežnjev od tal. Drugi postavljajo 1812 I | krščanski hiši. V tisti shrambi tiči po več ur na dan, preceja, 1813 I | pripovedujejo, da ima neko skrivno shrambo, v katero živa duša ne sme, 1814 III | potožila svoje trpljenje; ni ji sijalo milo materino oko, katero 1815 VIII| da zdaj ti ni več take sile, zdaj se že lahko malo ganeš; 1816 II | Mož ni poznal svojega sina, sicer bi ne bil tako v 1817 VIII| prisopiha ves preplašen starejši sinek Somrakov gor po vrtu, kakor 1818 IV | straneh, daleč daleč pred njim sinje goré, in za njimi so snežniki 1819 VI | tako prijazno, kakor je bil sinoči sklenil; premagovala je 1820 II | je imel malo zaupanja v sinovo junaštvo, menil je, da bode 1821 V | jaz, kaj naj ti obetam, siromak? In vendar, Rosana, sama 1822 IV | a on je zavidno gledal siromaka, ki se v potu svojega obraza 1823 V | straneh in med njimi so siromaško životarile pritlikave smreke, 1824 I | tam seveda je malo videti siromaštva. Veš, Somrak, prav vse ni 1825 I | da ne vemo, kaj je pravo siromaštvo, kaj je stradanje; po mestih, 1826 X | tolaži srce, ~ubogi nesrečni siroti! ~Tudi zdaj jo je poslušal 1827 II | je Rosana?" ~"Ne bodi mi siten, rekel sem ti že, da ne 1828 IX | pralico v roki. Tam malo sitnega plevela popleve, tu cveticam 1829 VII | zadelo ono orožje starega, sivolasega moža, mojega očeta! Ne, 1830 IV | tukaj zbrane okoli tebe. Skakajte, plešite, razgrajajte, vse 1831 II | pokleknila na vrv, zdaj je skakala po eni, potem po drugi nogi; 1832 II | nima rad zvedavosti. Na Skalarjevem domu se je malo govorilo. 1833 III | je vedno bolj približeval Skalarjevemu gradu. Dovolj je vedel za 1834 V | In mladenič stopi na rob skalnatega brega, pripogne se in gleda 1835 IV | samotari tam v odljudnem Skalnem gradu, ki nima žive duše 1836 X | nabiral svoji nevesti! Na skalo je bil ravno splezal, kjer 1837 V | globokega jarka se je vil med skalovjem peneč potok; gole peči so 1838 III | Ako pride zopet blizu, po skalovju dol ga vrzi, da si glavo 1839 IV | gričem. Lep razgled je imel skalski gospodar proti zahodni strani; 1840 VII | Dalje ni mogel brati; skipelo mu je srce, oči so mu bile 1841 V | odide; ali v tem trenutju mu skipi prepolno srce; strastno 1842 VIII| odrekel; zvezdo, menim, bi ji sklatil z neba, ako bi mu velela. 1843 VI | Ako se pokaže, da je tako, sklenila je, da hoče takoj zapustiti 1844 VII | ne govorim: moja usoda je sklenjena, z življenjem mojim je pri 1845 IX | četudi ne z menoj." Ta sklep ji je čudovito olajšal srce. ~ 1846 IX | ne more kaj, da bi se ne sklonil pokonci ter ozrl se vanjo. 1847 IX | konja, ne more, da bi ne skočil pogledat, kako je hčeri 1848 IV | težko se je premagala, da ni skočila k njemu, oklenila se mu 1849 IV | ki ste tako po očetovsko skrbeli za ubogo tujo siroto." ~ 1850 III | on bi imel dolžnost zate skrbeti; ali on te noče poznati, 1851 II | in deklici je bilo treba skrbne strežbe, celo zdravniške 1852 VIII| bilo zadnji čas, da gre skrbni gospodar gor "na izbo" pogledat 1853 III | pride v tuje roke. Zavitek skrije pod odejo in šele potem, 1854 V | premeri polje, že se je skril v gozdu; še nekaj trenutij 1855 I | gredico tobaka, če je še tako skrit, precej ga izvohajo -- pa 1856 IV | časa, kakor da bi hotel skriti svojo ginjenost, pekočo 1857 VI | Zdaj jo je po več časa skrivaj ogledoval od strani. Zdaj, 1858 IX | Mlada ljubezen, tako dolgo skrivana, zatajevana, prodrla je 1859 I | pripovedujejo, da ima neko skrivno shrambo, v katero živa duša 1860 IV | je neutrudno izsledoval skrivnosti narave, in ne brez uspeha. 1861 I | zakaj; sploh je bilo mnogo skrivnostnega v življenju tega čudnega, 1862 I | se govori o tem čudnem, skrivnostnem človeku po okraju, ali je 1863 VII | hrastom ter začne razvezavati skrivnostni zavitek. Kakor sodna priča 1864 II | črne oči, ki so se ji tako skrivnostno žarile izpod temnih obrvi 1865 II | bi mu ne bila šla v slast skromna večerja. ~Mine noč, napoči 1866 II | poslušali niso dobrih svetov skušenega, sivoglavega služabnika. ~ 1867 I | mora ta mož imeti žalostne skušnje. Morebiti pa ni sam ob sebi 1868 III | zglavju materine postelje. S slabim glasom jo tolaži mati: " 1869 II | stala poleg stebra, obide jo slabost. Onemogla se zgrudi na tla: 1870 II | pokazalo, da je bilo njene slabosti krivo zraven tudi stradanje. 1871 II | pijačo, prodajalci raznih sladkarij za nepokvarjena kmečka grla 1872 IV | polna vsa duša njegova, sladkega imena -- oče! ~ 1873 VI | enkrat, ne pozabi ga več! O sladki spomin, o bridki spomin! ~ 1874 VII | in lice ji rosi ti zdaj s sladkimi solzami. O srečna Rosana, 1875 IX | pogovarja z očetom, zdaj se sladko zasmeje, vmes zapoje kratko 1876 X | siroto, ki joka v samoti; ~sladkó ji šume tolaži srce, ~ubogi 1877 II | da bi mu ne bila šla v slast skromna večerja. ~Mine noč, 1878 IV | bilo je prazno poslej; slava mu ga ni izpolnila ne bogastvo. ~ 1879 II | proti temu, kar je še čakalo slavnega zaloškega občinstva. Kaj 1880 VII | oči, spozabi se v svoji slepi strasti, da mi piše list -- 1881 IV | pesmi!" ~"Da jo le enkrat slišim, pa jo znam, samo da se 1882 III | časa je molčala. Skalar je slonel nekaj časa globoko zamišljen; 1883 IX | česar je treba v takih slučajih. ~Konj je že stal osedlan 1884 IX | zdravnik storiti v takem slučaju, obrne se Skalar proti svoji 1885 III | ljudmi!" zajezi se gospod nad slugo. "Ako pride zopet blizu, 1886 III | blizu ji je on; in ko bi slutila, kdo mu je porok, da bi 1887 II | mirno, "da je moja hči, ali služabnica moja je, in več ko to." ~" 1888 II | svetov skušenega, sivoglavega služabnika. ~Že prej ta večer je bila 1889 II | da bi razlagal svojemu služabniku to nenavadno prikazen. Molče 1890 I | da hodi v mesto k božji službi; v mesto res hodi, toda 1891 II | žalostna, da mu je le denar služila. ~Na večer celo je bilo 1892 IV | Ali s čim si hočeš kruha služiti? Človek mora vendar jesti, 1893 I | so se navadno držala na smeh. Noge je imel nekoliko zakrivljene, 1894 II | niso preobčutni in tudi ne smejo biti. Mož je čutil, da se 1895 II | pomoli možu. ~"Menim, da bi smeli biti zadovoljni." ~Mož je 1896 II | kako žensko, kateri bi se smelo zaupati, ki bi znala streči 1897 II | in potem zopet nazaj. Pač smemo reči, da ni bilo hiše v 1898 IV | kraljično." ~"O, tako ne smete govoriti, gospod! Jaz nisem 1899 III | trpela sem tudi zate, ti ne smeš trpeti, če je kaj pravice 1900 I | starček je imel dobro srce, smilil se mu je ubogi Somrak, ki 1901 V | daleč od grada je bilo temno smrečje, divji, malo prijazen kraj; 1902 V | siromaško životarile pritlikave smreke, macesni in grmovje. Sem 1903 V | je moje življenje, moja smrt. O kaj sem jaz, kaj naj 1904 IX | globoka, nevarna, vendar ne smrtna, da se sme upati z božjo 1905 IX | bila vmes, ljubeče srce v smrtnih bolečinah in težavah. Uboga 1906 IX | plevel, cvele so zdaj v snažnih gredicah žareče centifolije, 1907 IV | sinje goré, in za njimi so snežniki visoko v jasno nebo molili 1908 VIII| potem ga trešči ob tla kakor snop. Groza nas je obšla vse. 1909 II | komolcema je bil razmetal kakor snope narazen množico pred sabo. ~" 1910 IX | prosi jih, naj gredo iz sobe vsi. ~"Miru, pokoja je bolniku 1911 I | izgovorivši si samo kot, malo sobico pod streho, brez njive. 1912 III | tihota, ne preveč svetlobe v sobo -- in potem mirno čakati, 1913 VI | glasu, da bi bile tudi pri sodbi veljale. Skalar ji odgovori ~" 1914 I | mogel uganiti. Mi bi skoraj sodili, da je bila iz hudolesovine; 1915 VII | skrivnostni zavitek. Kakor sodna priča je stala Rosana molče 1916 X | gozdovih so mislili: Zdaj je sodni dan, in bežali so zbegani, 1917 VII | človek mojim prošnjam, mojim solzam; samo nekaj bi ga bilo omečilo, 1918 VIII| gnezdo mladih Somrakov in Somračic, počivalo v kotu med drugo 1919 VIII| tej priči se prikaže mati Somračica iz veže; pred ognjiščem 1920 X | je nekaj dni poprej mlado Somračico pri krstu držala, kako da 1921 I | resnega govoril kakor zdaj s Somrakom; starček je imel dobro srce, 1922 IX | je ležal ranjenec, najde Somrakove, starega Jelenka, Rezko 1923 VI | na nji v žarku zgodnjega sonca; ko jo je zdaj ogledoval 1924 VIII| obrača, kakor sončnica za soncem." ~"In Marko?" ~"Marko? 1925 VIII| za njim se obrača, kakor sončnica za soncem." ~"In Marko?" ~" 1926 II | po materini smrti nekim sorodnikom v hišo. To se je vsem verjetno 1927 I | oči se mu svetijo kakor sovi ponoči." ~"Ali denarja pa 1928 VI | premagalo strast. Otajal se je sovraštva led, ki mu je obdajal srce; 1929 VII | je spreobrnila v bridko sovraštvo; in ti ne moreš živeti brez 1930 V | vendar le o če!" ~"Saj ga ne sovražim; ali ko se spominjam, kaj 1931 V | kakor sem jaz pozabila. Ne sovražiš ga -- kaj je to? Rad ga 1932 VI | tako ljubljena, potem tako sovražna podoba! Te oči, to rast, 1933 III | ona ni lačna, lahko gre spat brez večerje. In ko se mati 1934 II | bi tako prečul noč poleg spečega otroka. ~Čez nekaj časa 1935 II | prikazen. Molče mu položi spečo deklico na roke, naj jo 1936 IV | gospod" je bila nekako čudno spekla Skalarja, ravno v tem trenutju, 1937 X | nevesti! Na skalo je bil ravno splezal, kjer je videl posebno lepo, 1938 II | premoženja. Manj ga je veselila splošna pohvala zaleškega občinstva. 1939 II | vseh štirih, kakor je psom spodobno. ~Ko so bili vsi pripravljeni, 1940 V | svojo kri prelil, da mu spolnim najmanjšo željo. Glej ta 1941 IV | ubija za ženo in otroka! ~In spominja se časa, ko je bil srečen, 1942 X | je v takem življenju. Ne spominjaj me dalje onih žalostnih 1943 II | njimi; nihče se ni mogel spomniti, da bi jo bil videl popred. 1944 II | samo enkrat se ni bila spotaknila umna žival. Deklica je bila 1945 V | Rosana, nevajena takega pota, spotikala se je ob korenine, ki so 1946 VII | smel več pred moje oči, spozabi se v svoji slepi strasti, 1947 II | čigavimi otroki, tedaj šele spozna prerokinja, da ni na pravem 1948 VII | pokažem, ako ne bode miroval. Spoznal je, da se je prenaglil, 1949 X | rada. Ali čislala sem te, spoštovala; poznala sem te, dasi sem 1950 II | storite z njo," reče in spravi z veselim obrazom denar. ~" 1951 VIII| menite, da bi ga ne bil rad spravil iz hiše? Ali kaj je mogel 1952 II | kjer je imel svojega konja spravljenega. Hlapcu zapove, naj skrbi, 1953 II | in tako gredo v vas; od spred sta dva dečka bobnala in 1954 IX | ki bi bil zbudil mrliča, spregleda Marko, a takoj zopet zamiži. 1955 I | praznične volje. Redkokdaj je spregovoril resno besedo, zato ga je 1956 I | tiči. Tudi po gozdu se časi sprehaja z bukvami v roki in čudno 1957 I | bogastvo." "Ni čudo, vojaki se sprehajajo samo po velikih ulicah in 1958 IV | v tem hipu Skalarju srce spreletela; sprijazniti se ni mogel 1959 VIII| jo je ukrotil, vso jo je spremenil; za njim se obrača, kakor 1960 VI | zavpije strastno Rosana. Vsa spremenjena je bila v tem trenutju; 1961 II | časa se povrnejo čudovito spremenjeni. To so bili čisto drugi 1962 IX | kakor je pravil Somrak, vse spremenjeno; kakor odurno prej, tako 1963 V | Že? Ali te smem nekoliko spremiti, Rosana?" ~"Zakaj ne?" ~" 1964 I | črnega psa, ki ga povsod spremlja; ta pes je sam peklenšček, 1965 VII | Tvoja ljubezen do mene se je spreobrnila v bridko sovraštvo; in ti 1966 VIII| umetnost. Tu je bilo treba spretnejše roke; stari Jelenko je moral 1967 IV | Skalarju srce spreletela; sprijazniti se ni mogel z mislijo, da 1968 IV | beseda je bila izgovorjena, sprožena puščica ji je v srcu tičala. 1969 II | ni trenil. ~"Gani se in sprožim," reče mu z mirnim glasom. ~ 1970 VIII| pogovor; kazalo je, da se ne spušča rad v prepire s svojo ženo, 1971 II | srca nimate vsi skupaj. Sramota!" ~Vse je molčalo; težko 1972 II | bilo glavarju preveč; take sramote mi smel trpeti pred svojim 1973 II | stojim, dejal vam: Taka sramotna kupčija ne velja pred postavo; 1974 VI | dolini; slednjič je kakor srdit planil kvišku ter stresnil 1975 II | hipu plane tuj mož pred srditega človeka. Z obema komolcema 1976 II | težko je bilo odgovarjati srditemu možu. Samo stari Jelenko, 1977 II | svojega nasprotnika na pol srdito, na pol zaničljivo; meri 1978 I | podobna, samo da ni bila srebrna. Lesena je bila kakor druge 1979 VI | sebe. Zdaj jo je nalašč srečaval, kjer je mogel, potem se 1980 IV | Če ne more biti drugače, srečno hodi. Pesmi svoje poj po 1981 II | noč ima svojo moč! Dobro srečo! Samo glej, da se vrneš 1982 II | srce. Ko je bila prišla do srede, zopet nekoliko postoji, 1983 II | Največ občinstva seveda je stalo bliže in dalje okoli. Ali 1984 IV | puščal težavni zdravniški stan -- njemu in pozneje družici 1985 III | Mladenič se ni dal oplašiti; stanovitnost vse premaga. Ali kaj zdaj 1986 IV | toži po tvojem prejšnjem stanu, kakor vidim, ne moreš ga 1987 IV | drevjem tu se je odlikoval star, visok, košat hrast, stoječ 1988 III | naglici izbral stari Jelenko. Stara ženica je bila sama nekdaj 1989 IV | poleg sivoglavega, odurnega starca, ki jo hrani in čuva kakor 1990 I | govoril kakor zdaj s Somrakom; starček je imel dobro srce, smilil 1991 IV | pogovarjati se s pustim starcem!" ~"O ne govorite tako, 1992 X | take jedi, da je bil oče starešina večkrat v zadregi, ne vedoč, 1993 II | vasi. Voznik izpreže dvoje starih, suhih kljuset ter ju izpusti, 1994 IX | besede njegove, in sama mora stati zunaj! Srce ji je bilo prepolno 1995 II | ter poskuša s krepko roko steber za stebrom, ali sta dovolj 1996 II | s krepko roko steber za stebrom, ali sta dovolj trdno zabita, 1997 II | nekoliko postoji, potem pa steče urno do drugega konca. Ali 1998 II | prav zadovoljen. Drobno stekleničico potegne iz žepa ter da iz 1999 I | ne sme, vso polno čudnih steklenih posod, kakor jih ni nikjer 2000 IX | koprnelo je precej zraven, samo stena je bila vmes, ljubeče srce 2001 IX | zbegano, preplašeno. Glave so stikali in ugibali. "Voznikov ga 2002 VIII| pivzdigne, drži ga nekaj časa in stiska, kar kosti so hreščale,


angel-javka | je-obcin | obdaj-prema | preme-stisk | stisn-zijaj | zijal-zugni

Best viewed with any browser at 800x600 or 768x1024 on Tablet PC
IntraText® (V89) - Some rights reserved by EuloTech SRL - 1996-2007. Content in this page is licensed under a Creative Commons License