Part

2503 IX  |         stopi sam s konja. ~"Kaj tu zijala prodajate!" zagrozi se nad
2504 III |             ko se mati nato še huje zjoka, začne jo tolažiti, naj
2505 VI  |            Ali ni dolžnost človeku, zlajšavati to krivico po svoji moči?
2506 II  |             črne lase ji je oklepal zlat ali pozlačen obroček okoli
2507 IV  |             spolniti. Drage obleke, zlata in biserov, vsega ti hočem
2508 VIII|            ste slišali, kako je bil zleknil in na tla položil Voznikovega
2509 X   |       beračijo, in ga tudi morebiti zlepa ne bode. ~Za svata sta bila
2510 I   |             več ur na dan, preceja, zliva in prekuhuje neke tekočine
2511 V   |            zdaj pa zdaj združile in zložile v prosto pesem, ki si je
2512 IV  |      bolečino, potem ga kakor jezen zmane v roki ter zažene stran. ~"
2513 II  |          Preveč je slišal naenkrat. Zmedeni čuti so mu prešinjali prsi;
2514 II  |            živali, prej se ni nihče zmenil zanje, a zdaj so bili po
2515 IX  |            kakor Kajn!" -- "Jaz sem zmerom mislila sama pri sebi, da
2516 I   |       zagovoril, kaj? Govori se, da zna mož na črne bukve, ali si
2517 IX  |          šele je bilo videti Marka. Znak je ležal, bled, mižeč; desnica
2518 II  |    neotesani Zaleščani še tega niso znali. Uboga deklica! ~In tako
2519 II  |       nespodobno besedo! To je bilo znano vsej družbi; in kakor so
2520 VIII|        pobeljeno po gradu, zunaj in znotraj, vse polno rož in pisanega
2521 IX  |           je bilo zdaj. Grad je bil znova ometan in pobeljen; okna,
2522 II  |          kladivi na drobne kosce. Z zobmi je držal železo, ki bi ga
2523 IX  |           popleve, tu cveticam prst zrahlja, presaja in kar je enakih
2524 III |         samo je hotel blizu nje, en zrak dihati z njo, videti jo
2525 III |       svetlobo. S hrepenečim očesom zre tja, kjer mu biva, kar ima
2526 IX  |            bila so zdaj čista kakor zrkalo. Prostor pred gradom je
2527 VI  |         upiral oči, zdaj nepremično zrl tja po dolini; slednjič
2528 V   |      vzvišenem mestu ter zamišljena zrla dol v peneče, šumeče valove.
2529 II  |        svojega gospoda, da nima rad zvedavosti. Na Skalarjevem domu se
2530 V   |           premagovati. Ko je enkrat zvedel, da je Rosana prebela, da
2531 IV  |        nekdo. Obrne se in oko se mu zvedri, ko zagleda Rosano pred
2532 VII |           zdaj dol na naju z nebes, zveličana duša, presrčna, čista žena
2533 III |              Bila je v nebesih. Med zveličanimi duhovi zagleda svojo mater. "
2534 I   |            je bil pravi križev pot; Zveličarju ni bilo huje, ko je šel
2535 VIII|        stvari, da bi ji jo odrekel; zvezdo, menim, bi ji sklatil z
2536 II  |            Zdaj se je eden čudovito zvračal, vznak z usti denar s tal
2537 II  |             opravljen, z različnimi šalami in burkami, ki mu niso nikdar
2538 II  |              sicer bi ne bil tako v šali z njim govoril. Marku je
2539 II  |             vas ne morem imenovati. Šeme ste, ne možje! Zijaje gledate
2540 VIII|         tresla po vsem životu kakor šiba na vodi. Somrak in Jelenko
2541 VII |             so se tresle, kolena se šibila Skalarju, ko je prijel izročene
2542 X   |          dovolj, tako da so se mize šibile. Na vrsto so hodile vmes
2543 II  |              kolikor je bilo videti šibkega životka. Lahka, tanka obleka
2544 III |           glodalo in razjedalo njen šibki životek; dolgo se je premagovala
2545 II  |             trud sta bila premagala šibko dekletce. Ko je ravnatelj
2546 VI  |           ime; kakor blisk je nekaj šinilo čez njegovo obličje. Ali
2547 II  |          ostalih, mož krepkih udov, širokih pleč. Lasje so mu bili zadaj
2548 I   |             rjav klobuk z nenavadno širokim krajem, tako da je bil dober
2549 I   |          malo zakrivljenim nosom in širokimi usti, ki so se navadno držala
2550 X   |         senco delal s svojim rjavim širokokrajnim klobukom.~
2551 III |             je sedela bleda mati in šivala. Solze so ji kapale na šivanje.
2552 III |       šivala. Solze so ji kapale na šivanje. In hčerka se približa jokajoči
2553 I   |           nikomur dolžan ne ostane; škoda samo, da si je prihranil
2554 I   |              tako da je bila nekako škofovi podobna, samo da ni bila
2555 IX  |        krilom, zavihanimi rokavi, s škropilnico v roki se suče med cveticami
2556 I   |             bil v mestu v latinskih šolah, jih je bil našel enkrat,
2557 I   |          Tistega ravno ne pravim. V šoli se nam je pravilo, da se
2558 II  |         vendar vedel za vsako hišno številko, da bi jo lahko našel z
2559 II  |              potem pa zopet po vseh štirih, kakor je psom spodobno. ~
2560 III |             naj se oglasi čez kakih štirinajst dni; potem se bode videlo,
2561 II  |        pohvala zaleškega občinstva. Šum je bil po zbrani množici,
2562 X   |           joka v samoti; ~sladkó ji šume tolaži srce, ~ubogi nesrečni
2563 V   |       zamišljena zrla dol v peneče, šumeče valove. Tako dobro ji je
2564 II  |            v obrazu in strele so mu švigale iz temnih oči. ~"Ne morem,"
2565 VI  |        potem mu ni prišla pred oči. Žal je bilo možu, rad bi bil
2566 I   |            odkar je tukaj, komu kaj žalega storil?" ~"Tega ne; nič
2567 II  |           je bil s prstom dotaknil, žalil jo z nespodobno besedo!
2568 VII |               Krivico bi ti delala, žalila bi te, ako bi ti priporočala
2569 IV  |            glasom: ~"Nisem te hotel žaliti, Rosana; sam ne vem, kako
2570 VI  |         trpel v obili meri, in zdaj žališ brez usmiljenja ubogo siroto,
2571 VII |           dejala: Solzana? Ne, tako žalostnega imena naj bi ne imela sirota.
2572 X   |            samo ganiti se ne! V tem žalostnem stanju obraz Markov ni kazal
2573 X   |             spominjaj me dalje onih žalostnih časov!" ~"Ali kazala mi
2574 VI  |             bilo srce; tihe radosti žar mu razsvetli temno obličje,
2575 IX  |             zdaj v snažnih gredicah žareče centifolije, pelargonije
2576 VI  |           bliža po otroško vesela z žarečim jabolkom v roki, in njen
2577 II  |           so se ji tako skrivnostno žarile izpod temnih obrvi z dolgimi
2578 VI  |           kapljica trepeče na nji v žarku zgodnjega sonca; ko jo je
2579 II  |             kosce. Z zobmi je držal železo, ki bi ga bil drug, krepak
2580 III |           Dalje niso sezale njegove želje, to pa je moral imeti, naj
2581 IX  |         hotel oče? Moral je ustreči želji svojega otroka. Kako bi
2582 I   |            je motilo, da sem se šel ženit?" ~"Prav praviš, motilo;
2583 I   |           bil nekdaj že čisto blizu ženitve, ali stvar se je bila razdrla,
2584 V   |            je vrela Marku po mladih žilah, vendar znal se je moško
2585 VIII|            božjih, pomagaj, kdor je živ! Jaz se ne morem ganiti
2586 II  |             ni bila spotaknila umna žival. Deklica je bila zaspala
2587 VIII|          tudi prej, ko je še Gregor živel, vedno potuho dajala." ~"
2588 VIII|             je bil prej preslišal v živem pogovoru. Bodisi to kakor
2589 II  |           raztržilo toliko blaga in živine; mnogi kmetič je gnal pozno
2590 I   |             bilo treba pomoči bolni živini. ~Na takem potu ga je bil
2591 VII |          moja usoda je sklenjena, z življenjem mojim je pri kraju moje
2592 VI  |           otemnelemu očesu, naravna živost in gibčnost vsemu njenemu
2593 IX  |             lep vrt. Kjer je nekdaj životarila med peskom redka trava,
2594 V   |           in med njimi so siromaško životarile pritlikave smreke, macesni
2595 III |             in razjedalo njen šibki životek; dolgo se je premagovala
2596 II  |      kolikor je bilo videti šibkega životka. Lahka, tanka obleka brez
2597 II  |            usuje kakor skozi uljevo žrelo čudna drhal, moški in ženske,
2598 VIII|            mirno posluša; besede ni žugnil, tako da sem se mu čudil.