| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jako 1 jarmovke 1 jaz 75 je 373 jed 1 jedel 1 jedila 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 373 je 279 in 229 sem 199 da | Josip Jurcic Nemški valpet IntraText - Concordances je |
Par.
1 1 | c. k. pisarjem. Pa dasi je v tem poslednjem stavku 2 1 | dobremu odpovedal, bati se je vendar, da ne bi Blaž Pumpreht 3 1 | piše. Blaž Pumpreht pak je preveč realen mož, da bi 4 1 | prav dolgočasen tovariš je bil ta Blaž Pumpreht. Ves 5 1 | po hosti in ves ta čas mi je sitni Pumpreht pravil -- 6 1 | povedati ne smem, kaj mi je pravil, zakaj bere se v 7 1 | pride. Pa saj veste, da je človek, kadar boljšega nima, 8 2 | resnobo povem: Blaž Pumpreht je imel zraven drugih skritih 9 3 | priromati, jedila, katera je Blaž z veliko lakoto trl 10 3 | nesloveča in kmečka jed je to, da se pa njemu prav 11 3 | pak sem mu dokazoval, da je bilo česen jesti pač v nekdanjih 12 3 | tem sodi, sosebno odkar je tam v španski deželi živela 13 3 | postave Don Kihota, katera je česen posebno v čislih imela, 14 4 | svoj pogovor zadolbena ali je mož teko tiho prišvedral 15 4 | prišvedral po stezi, in je mimo držala, domislim se 16 4 | poprej videla, kakor da je naju ogovoril: "Prosim za 17 5 | Že ta prošnja je naznanjala vsakdanjega berača. 18 5 | vsakdanjega berača. Bil je star, porasel in sivolas 19 5 | še vedno živih oči. Hodil je ob kljukasti palici in je 20 5 | je ob kljukasti palici in je bil še precej snažno opravljen. ~ 21 6 | Daj mu tisto vino, kar ga je še v čutari, daj! Saj ga 22 7 | čutaro in pravi: "Škoda ga je. Eno glavico česna vam dam, 23 8 | Berač je zmajal z glavo kakor pred 24 8 | na sebi v jezik peče in je trd, jaz pa zób nimam." ~ 25 10 | ter ogleda čutaro. "Še ga je za tri debele požirke. Pa 26 11 | okoli in okoli. Videlo se mu je, da bi rad vino zaslužil, 27 11 | vino zaslužil, pa bal se je ugrizniti. ~ 28 12 | reče Pumpreht, kateremu je, kakor se je videlo, beračeva 29 12 | Pumpreht, kateremu je, kakor se je videlo, beračeva zadrega 30 13 | lupiti in gristi. Menda ga je jako v jezik peklo, kajti 31 13 | jezik peklo, kajti kislo se je držal, solze so mu večkrat 32 13 | stopile in zdaj pa zdaj je zamižal in stresnil se, 33 13 | stresnil se, tako da se mi je revež res smilil. Ali gospod 34 13 | in kruh. Neusmiljeno se je smejal prizadevam starega 35 14 | Starec je bil polovico pekočega daru 36 14 | uničil, drugo polovico pa je z obupnim pogledom v roki 37 15 | V tem hipu je Blaž Pumpreht kaka dva streljaja 38 15 | zagledal lepo deklico, ki je bila prišla detelje kosit. 39 15 | prišla detelje kosit. Ker je bil ves mrtev na ženske, 40 15 | mrtev na ženske, pozabil je v hitrici mene, berača, 41 15 | berača, vino in česen ter je zdirjal proti polju, kakor 42 17 | kruh in vino. Videlo se je, da se je prvi in drugi 43 17 | vino. Videlo se je, da se je prvi in drugi oddušek starcu 44 17 | kaj prilegel, zakaj precej je bil nekaj bolj gibčen in 45 17 | postajale. Primaknil se je bliže k mojemu kamnu in 46 17 | kamnu in dejal: "Ta gospod je še ves neumen. Komaj je 47 17 | je še ves neumen. Komaj je babnico zagledal, že je 48 17 | je babnico zagledal, že je k nji tekel. Ne ve, kaj 49 17 | k nji tekel. Ne ve, kaj je ta svet, kakor jaz nisem 50 17 | tako neumen. Mislil sem, da je vse, kar vidim, moje dekle. 51 17 | ko sem star, mislim, da je vse, kar vidim, skorja kruha. 52 17 | poboljša. Saj veste, da je star pes pozimi v listju 53 17 | se od mraza tresel. Tačas je pač lepe obljube delal in 54 17 | gorki pasji dnevi? Ali ga je videl kdo hišo zidati? Kaj 55 18 | takega moža nenavadne, da mi je pri tej priči zanimiv postal. 56 18 | življenja za seboj, moral je živeti ne samo s telesom, 57 19 | da bi toliko!" odgovarjal je mož na več mojih vprašanj. " 58 20 | Kje je to: v Beneži-Najstati?" ~ 59 21 | To je že še nekaj več ko devet 60 21 | pomisleku sem se spomnil, da je berač mesto Wiener-Neustadt 61 23 | res, pa zaradi neke ženske je bilo vse to." ~ 62 26 | zaradi neke ženske, ki je nemško govorila in me za 63 27 | Trd je bil starec, ni se dal napraviti, 64 28 | Zlasti pa, ko je zagledal, da moj neslani 65 28 | Pumpreht gre nazaj, obmolknil je čisto in začel razbirati 66 29 | Zapodila me je! Pomisli ti," dejal je Pumpreht. " 67 29 | me je! Pomisli ti," dejal je Pumpreht. "Ali čedna punčara 68 29 | Pumpreht. "Ali čedna punčara je, presneto lepa. Bodem že 69 29 | Bodem že zvedel, čigava je, in bom še druge strune 70 29 | ali ste zgrizli česen? Ali je bil sladek? Kislo ste se 71 30 | ni bilo pogodu in dejal je: ~ 72 32 | Težavno mi je bilo Pumprehta samega domov 73 32 | domov odpraviti. Šele ko je videl, da jaz nikakor nisem 74 32 | voljen ž njim iti, odšel je in godrnjaje klel, da more 75 32 | Jaz pak sem bil vesel, da je šel. ~ 76 33 | kaj se hoče, takih ljudi je največ na božji zemlji, 77 33 | največ na božji zemlji, kakor je ta gospodè. Zato mu zamere 78 33 | Zato mu zamere ni," dejal je berač. ~ 79 34 | Nekaj potem mi je starec jel praviti svoje 80 34 | praviti svoje dogodke. Kolikor je mogoče, povem vse z njegovo 81 36 | Vsak kristjan," pravil je starec, "je že slišal tisti 82 36 | kristjan," pravil je starec, "je že slišal tisti sveti evangelij 83 36 | ki pripoveduje, kako se je dobrosrčni Samarijan usmilil 84 36 | opešanega človeka, katerega je še mimogredoč duhoven v 85 36 | menda človek dobil, ki se je, poslušaje to povedko našega 86 37 | Moje matere, kateri me je, menim, Bog ob času dal, 87 37 | me ravno ni hotela, bilo je mene sram; zakaj ni me dojila, 88 37 | napasla, temveč v cunje me je zavila in nesla me je v 89 37 | me je zavila in nesla me je v hosto k potu v reso, da 90 37 | poti gredoč pobral. Šlo je več ljudi mimo mene, vse 91 37 | mi pravili sami. Zadnji je prišel usnjar Rápas, edini 92 37 | Rápas, edini mož, ki mi je na tem svetu toliko dobrega 93 38 | Rapas iz ** vasi tedaj me je pobral, v svoj kožuh zavil 94 38 | mlado mačko nesel domov. Mož je bil že precej prileten vdovec 95 38 | imel lastnih otrok. Ker me je ravno na sv. Luka dan dobil 96 38 | dekle so me izredile. Imel je ta moj dobrotnik z menoj 97 38 | potrpljenje, katerega se je moja prava mati bala ali 98 38 | imeti. Zakaj saj veste, da je otročja reja najkasnejša 99 38 | premislil, vedel bi bolj, kaj je četrta zapoved. Tudi jaz 100 39 | mogel pozabiti, kako mi je bilo tačas pri srcu, ko 101 39 | očeta ni matere in da me je usnjar Rápas v hosti dobil 102 39 | devetega leta sem mislil, da je usnjar moj pravi oče. Za 103 39 | kakor nobeden. Kdor se mi je zameril, ta je bil tepen. 104 39 | Kdor se mi je zameril, ta je bil tepen. In ob neki taki 105 39 | ob neki taki priliki mi je nekdaj eden tovarišev očital, 106 39 | kdo sem in kaj sem, kakor je menda slišal pogovor med 107 40 | v druščini, zdelo se mi je, da mi bodo povsod v oči 108 40 | nisem hotel popraševati. Da je res, kar sem zvedel, pričalo 109 40 | kar sem zvedel, pričalo mi je že moje ime. ~ 110 41 | bilo več dosti mar. Čeravno je bil moj stari trd, malobeseden 111 42 | Izučil me je bil strojarije in, ko sem 112 42 | spremljal sem ga, kamor je šel, prodajal sem ž njim 113 42 | semmjih, kupoval kože in, kjer je bilo treba, povsod sem bil. 114 42 | povsod sem bil. Zaupal mi je kakor sam sebi. ~ 115 43 | Večkrat mi je dejal: "Fant, priden bodi, 116 43 | na oni svet nesel." Bil je pa najpremožnejši v vasi. 117 44 | dal, pa nisem hotel. To pa je bilo mojemu staremu posebno 118 44 | staremu posebno pogodu. Dal mi je denarja, kolikor sem hotel. ~ 119 45 | bilo le zavoljo vina. Sosed je imel tudi lepo hčer moje 120 45 | hčer moje starosti. Reza je bila najčednejša, kar jih 121 45 | bila najčednejša, kar jih je v nedeljo k maši prihajalo. 122 45 | nedeljo k maši prihajalo. Bila je tudi izšolana v mestu, znala 123 45 | izšolana v mestu, znala je pisati, brati in nemško 124 45 | kakor sem jaz znal, in bila je zadovoljna s tem, kar sem 125 45 | izpodrivati me, zakaj vsak me je poznal, da ni dobro z menoj 126 46 | Vse je bilo dobro, dokler ni moj 127 46 | kaj. Starikava babnica mu je obtožila, kakovo in katero 128 48 | Zakaj ne bi šel spat?" dejal je. ~ 129 50 | mojo klet po vino. Boljše je ko sosedovo, menim." ~ 130 53 | njegova, ampak ljudska. Meni je osemnajst sto dolga, drugam 131 54 | ostal sem trmoglav. Pustim je ne, če mi stari ne da ni 132 55 | jaz spoštoval moža, ki mi je bil več ko oče. ~ 133 56 | kakor popred. Deklica se mi je od dne do dne bolj vrasla 134 57 | svoje pameti človek. Kar me je nekaj popadlo in bil sem 135 57 | Sam nisem vedel, kaj mi je. Tačas je imela deklica 136 57 | vedel, kaj mi je. Tačas je imela deklica vselej križ 137 57 | prizadeval. Sam se čudim, kako je bila tako potrpežljiva. 138 58 | sem ji nagajal, to se mi je tako zdelo, kakor bi bilo 139 58 | pomlad, naveličal bi se je človek. ~ 140 59 | Naša vas je tlako in desetino dajala 141 59 | dajala bližnjemu graščaku, ki je imel čudno nemško ime. Mi 142 59 | rekli: Druban, pisal se je drugače. Ta mož je bil debel, 143 59 | pisal se je drugače. Ta mož je bil debel, rdečega obraza, 144 59 | strašno hude jeze. Malokdo je njega rad imel, on pa nikogar 145 59 | valpta. Oženjen ni bil, pa je vendar živel, kakor bi bil 146 59 | bi bil oženjen, samo da je imel zdaj to, zdaj ono ženo. 147 59 | bogatega, eni so pa dejali, da je več dolžen. nego premore. ~ 148 60 | Njegov valpet je bil z Nemškega doma. Precej 149 60 | Nemškega doma. Precej ko je v naš kraj prišel, ni znal 150 60 | nemški valpet. Počasi se je pri delavcih naučil nekaj 151 60 | delavcih naučil nekaj besed, da je tolkel za silo. Tudi njega 152 60 | nihče rad imel, zakaj siten je bil kakor muha. Kadar smo 153 60 | Kadar smo tlako delali, stal je nam zmerom za petami in 154 60 | petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, katero 155 60 | bilo stari babici, katero je v grajskem gozdu dobil, 156 60 | grajskem gozdu dobil, da je drva pobirala ali zelenje 157 60 | zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in njo 158 60 | vzel in raztepel in njo je osuval neusmiljeno. Bil 159 60 | osuval neusmiljeno. Bil je dolgin, kosmat po bradi 160 60 | precej suhega lica. Celo lep je bil in ženskam, ki niso 161 60 | bile grde ni stare, znal se je prikupiti in pridobrikati 162 60 | Prve besede, ki se jih je bil naučil, bile so: "Micka 163 60 | moja" in "hudič". Kadar je ono izgovarjal, bil je sladek 164 60 | Kadar je ono izgovarjal, bil je sladek kakor med; kadar 165 60 | sladek kakor med; kadar je pa zahudičeval, tačas so 166 61 | dobro razumela. Ne vem, kako je to, da se je bil ravno name 167 61 | Ne vem, kako je to, da se je bil ravno name obesil. Kadar 168 61 | Stal sem pri valptu, dal mi je tobaka ali cigaro in razgovarjala 169 61 | razgovarjala sva se, kolikor je ravno on govoriti mogel. 170 61 | Popravljal sem mu besede, katere je napačno stavil, in nazadnje 171 61 | sam, ampak valpet se mi je pridružil vselej, kadar 172 61 | cerkvi jaz v krčmo, šel je še on z menoj; če sem jaz 173 61 | če sem jaz plesal, plesal je tudi on z mojo deklico. 174 62 | Sosedova hči, moja Reza, je malokdaj smela za kratek 175 62 | menoj v krčmo.Vselej se ji je domov mudilo ali pa se je 176 62 | je domov mudilo ali pa se je bala, da bi je doma ne zmerjali. 177 62 | ali pa se je bala, da bi je doma ne zmerjali. Kadar 178 62 | pa vendar preprosil, bil je nemški valpet gotovo z nama. 179 62 | gotovo z nama. Neznansko me je jezilo, če sta ob taki priliki 180 62 | vselej in nekaj časa me je ubogala. Ne vem, ali mu 181 62 | ubogala. Ne vem, ali mu je to povedala ali ka-li, po 182 62 | ka-li, po poti domov me je valpet za ramo prijel in 183 64 | In res je bilo nekoč zavrelo. ~ 184 67 | Ko je odšla z nekaterimi tovarišicami 185 68 | Po meni je zavrelo. Primem kupo in 186 69 | Prvega, ki se je vame zaletel, pahnem po 187 69 | zaletel, pahnem po hiši, da je padel in si glavo razbil. 188 69 | sto medvedov. Tudi valpet je bil boljši za tepež, nego 189 69 | sem si mislil. Ustopil se je bil na mizo, polič vrtel 190 70 | upal blizu njega, tako hudo je gledal z mize dol, rdeč 191 70 | strašnih oči in dolg, da je do stropa dosegel s svojim 192 71 | sva zelo. Nemški valpet je klel, da ga nisem zastopil, 193 71 | škrtal in roke pestil. Vinski je bil, jaz tudi. ~ 194 72 | Kdo bo mene tepen!" vpil je. ~ 195 78 | Kranjci, ti ---" še več je govoril, nisem ga umel, 196 78 | ni beraču, ni cesarju. To je amen v očenašu. ~ 197 82 | pestjo po zobeh, da se mu je pri tisti priči kri ulila. 198 82 | priči kri ulila. Zarjovel je, svetlo, strašno me je pogledal, 199 82 | Zarjovel je, svetlo, strašno me je pogledal, s pestjo zapretil 200 83 | začel sem misliti, kaj je bilo. Žal mi je bilo in 201 83 | misliti, kaj je bilo. Žal mi je bilo in prav se mi je zdelo, 202 83 | mi je bilo in prav se mi je zdelo, da sva se z valptom 203 83 | sprla za vselej. Ta dan je bil sovražen dan zame. Najprvo 204 83 | povem -- malo bal in zato mi je bilo žal. On je valpet pri 205 83 | zato mi je bilo žal. On je valpet pri gradu, pri svojem 206 83 | precej premore, gospod pak je mogočen, zamera pri njem 207 83 | človeka v mojih letih. Valpet je tudi tuj človek, bogve katere 208 83 | kakovega srca; hude jeze je, maščevati se bo hotel za 209 84 | Premišljevaje te reči, skrbelo me je malo in kesal sem se, da 210 85 | nisem videl valpta. Kadar je bilo treba iti v grad, šli 211 86 | Moj oče ali rejnik je bil nekega dne nanagloma 212 86 | nedeviškega življenja. Zato je duhovni mož povsod pazil 213 86 | mož povsod pazil in, kadar je čutil, da graščak kaj namerja, 214 86 | bilo dobro, prestrigel mu je nit, če se je le dalo. ~ 215 86 | prestrigel mu je nit, če se je le dalo. ~ 216 87 | Ko je moj oče k njemu prišel, 217 87 | njemu prišel, vprašal ga je fajmošter, če misli svojo 218 87 | ali komu drugemu. Dejal je, da jo bo meni prepustil, 219 87 | še tako brž. Premislil se je pa koj, ko mu je fajmošter 220 87 | Premislil se je pa koj, ko mu je fajmošter povedal, da po 221 87 | vaški mladeniči. Stari me je rad imel. Ustrašil se je 222 87 | je rad imel. Ustrašil se je tega, da bi jaz vojak bil 223 87 | deveti deželi umrl. Brž me je dal prepisati, gospodarstvo 224 87 | prepisati, gospodarstvo pak si je obdržal in pravico, prepis 225 88 | njega. Kako ga jezi, da mu je spodletelo! Sovražiti sem 226 89 | pozneje ga srečam. Hotel je mimo mene iti tiho in potuhnjeno, 227 92 | Prekanjeno je bil jezen, ko sem mu tako 228 92 | sem mu tako povedal. Usta je stisnil in šel naprej v 229 92 | naprej v hosto, kamor se je bil namenil. Tam je imel 230 92 | kamor se je bil namenil. Tam je imel čas drva stražiti in 231 92 | mu povedal. In mislim, da je tudi prežvekal in ni mogel 232 92 | požvečiti. Presedalo mu je. ~ 233 93 | bil tam in strašno se mi je tožilo, če je nekaj časa 234 93 | strašno se mi je tožilo, če je nekaj časa nisem videl. 235 93 | dalje vkup, zdela se mi je včasi prezgovorna, včasi 236 94 | Ko je pa revica začela jokati 237 95 | Poleti je bilo okoli po deželi več 238 95 | semnjev zavrstjó. Moj oče je bil bolan. Moral sem jaz 239 95 | oba mlada in debela, da ju je bilo lepo gledati, usedem 240 96 | prišel domov. Moj stari me je bil vesel. Preštel je denar 241 96 | me je bil vesel. Preštel je denar in pohvalil me je, 242 96 | je denar in pohvalil me je, da sem dobro kupčeval. 243 96 | in pila domače vino. Bil je zgovoren kakor malokdaj 244 96 | besedo povedal, povedal je tačas, namreč da ima mene 245 97 | ker te imam rad," dejal je in v kupico gledal, "želim 246 97 | kolikor češ, to se ve, kar je pošteno; samo zares ni ničesar 247 98 | Dekle je poštena, za druge meni ni 248 98 | pravim jaz in jezilo me je, da oče tako govori. ~ 249 99 | Dekle? Ta je prava materina hči. Mati 250 99 | materina hči. Mati njena je štiri druge za nos zvodila, 251 99 | druge za nos zvodila, preden je tega vzela." ~ 252 100| Jaz sem vedel, da je tudi mojega starega nekdaj 253 100| dobremu možu očital, da je on imel iste grehe, katere 254 102| Če je tako dobra, kakor ti praviš, 255 103| dolgo pozna! In vendar me je pekla ta novica tako, da 256 103| noč spati. Večkrat se mi je že popred zdelo, da hodi 257 103| hodi za njo; zdelo se mi je, da ga tudi ona ne vidi 258 103| verjel svoji misli, saj vzeti je on ne more in noče, ona 259 103| pameti, da bo vedela, kdo je on in kaj je ona. Še kaka 260 103| vedela, kdo je on in kaj je ona. Še kaka druga deklica 261 104| nisem jemal. Zdelo se mi je pa, da ne govori več tako 262 106| rad šel, pa neka trma me je zadrževala. Mislil sem, 263 106| Slišal sem večkrat, da je bil valpet v vasi in pri 264 107| Ko v izbo stopim, sedel je sam pri stranski mizi in 265 107| stranski mizi in zraven njega je sedela Reza. Jeza me je 266 107| je sedela Reza. Jeza me je popadla, kri mi je vrela, 267 107| Jeza me je popadla, kri mi je vrela, pa veliko vaščanov 268 107| vrela, pa veliko vaščanov je bilo v hiši, nobene nisem 269 107| nobene nisem rekel. Dekle je zardela, ko me je zagledala, 270 107| Dekle je zardela, ko me je zagledala, prišla k meni 271 107| govorila, kajti valpet me je vedno gledal in smejal se, 272 107| gledal in smejal se, ona pak je v mizo zrla in le malo odgovarjala. 273 111| Ona mi je tajila, da bi bila o meni 274 112| Strašno si siten!" rekla mi je tudi zdaj in to me je zbodlo, 275 112| mi je tudi zdaj in to me je zbodlo, da nikdar tako. ~ 276 116| ni bilo več, v veži pak je še govoril ž njo, dobro 277 116| sem slišal, odgovarjala mu je bolj prijazno ko meni; kaj 278 118| sem bil bolan. Glava me je bolela tako, da nisem mogel 279 118| vročinska bolezen se me je bila polotila. Kakor mi 280 118| bila polotila. Kakor mi je potlej dekle pravila, bledel 281 119| Med mojo boleznijo je bila ona od kraja enkrat 282 119| prišla vprašat, kako mi je, in me je hotela videti, 283 119| vprašat, kako mi je, in me je hotela videti, pa moj oče 284 119| hotela videti, pa moj oče je ni blizu pustil, z osorno 285 119| pustil, z osorno besedo jo je odgnal in tako ni prišla 286 120| nikdar več k sosedu. On je bil tega prav vesel in vesel 287 120| jaz svojega sklepa. Kaj mi je mar valpet? Kaj ravno ta 288 120| Koder sem hodil, ona mi je na misel hodila, kar sem 289 120| kar sem delal, vse se mi je zdelo pusto, kar sem videl, 290 120| sem videl, spominjalo me je nje. Nikoli nisem mogel 291 120| vesel. In v nedeljo, ko je od maše šla, zdelo se mi 292 120| od maše šla, zdelo se mi je, da ni vesela tudi ona ne, 293 121| jo ogovorim! Pa sram me je bilo, nisem šel. Morda me 294 121| njo, da ga ne mara, da mi je vendar še zvesta. ~ 295 123| Nekega večera je bil star berač pri nas čez 296 123| pri nas čez noč. Pri peči je sedel po večerji in je vedel 297 123| peči je sedel po večerji in je vedel veliko praviti. Jaz 298 123| verjel sem tačas vse, kar mi je kdo povedal. Tako sem tudi 299 123| staremu beraču verjel, ki je dejal in trdil, da zna tako 300 124| ali me ima ona rada ali mi je res nezvesta zaradi onega 301 129| Ali je kakov črn maček v vasi?" 302 130| Jaz povem, da je, in reče mi ga skrivaj ujeti 303 131| veroval in še malo strah me je bilo. ~ 304 134| Ko se zbudim, bil je ogenj na pol pogasnil, mesec 305 134| ogenj na pol pogasnil, mesec je bil izza bukovja pogledal, 306 134| bilo nikjer. Opeharil me je bil. Jezen vstanem in hočem 307 135| Kar se mi zazdi, da je v grmovju nekaj počilo, 308 135| nekaj visokega zagledal, da je proti meni šlo. Ko je iz 309 135| da je proti meni šlo. Ko je iz sence stopilo, videl 310 135| sence stopilo, videl sem, da je človek, poznal ga pa nisem 311 135| vedel, da berač ni, prevelik je bil. Zagrabil sem lesen 312 135| krepelec in sem počakal. Valpet je bil. Ni me koj spoznal in 313 135| me koj spoznal in rekel je: "Kaj drva žgeš?" ~ 314 139| Hitro je stopal, jaz pa vštric njega. 315 139| Ni mu bilo po volji, da je ravno mene dobil. Precej 316 139| kaj bi rekel, bal se me je, ker sva bila sama ponoči, 317 143| Skušal se mi je izpuliti, pa dobro sem ga 318 146| ostaneš mož beseda." Bil je že kakih deset stopinj od 319 148| dir za njim. Pa ušel mi je tisto noč. ~ 320 149| Da je to res, kar mi je nazadnje 321 149| Da je to res, kar mi je nazadnje povedal, tega nisem 322 149| mogel verjeti. Pa peklo me je neznansko. Da bi se bila 323 149| zopet pomislil, kako rada je ž njim govorila s svojo 324 149| svojo nemščino vselej, kadar je mogla, kako se je proti 325 149| kadar je mogla, kako se je proti meni spremenila, pa 326 149| skoraj moral verjeti. Pa če je res, eno bom naredil, naj 327 149| nisem mogel vprašati, ali je res, kar je dejal. Sram 328 149| vprašati, ali je res, kar je dejal. Sram me je bilo in 329 149| res, kar je dejal. Sram me je bilo in nisem vedel, kaj 330 149| njenega odgovora spoznal, da je taka. Bila je od dne do 331 149| spoznal, da je taka. Bila je od dne do dne bolj bleda, 332 149| bolj bleda, tiha, malo jo je bilo videti. To je bilo 333 149| malo jo je bilo videti. To je bilo že slabo znamenje, 334 150| nedeljo v cerkvi. Žegnanje je bilo, natlačeni smo stali. 335 150| natlačeni smo stali. Tam spredaj je v svojem posebnem stolu 336 150| dremal naš graščak. Za njim je stal valpet, oziral se po 337 151| Zraven mene je stal fant iz bližnje vasi, 338 151| fant iz bližnje vasi, ki je pred menoj hodil za hčerjo 339 151| mogel lahko videti. Danes pa je bil nekaj ves drug, šeptal 340 151| nekaj ves drug, šeptal mi je vedno kaj na uho, norčeval 341 151| drugih reči, tako da mi je bil že prav siten in nadležen. 342 151| pred cerkvijo ustopimo, bil je zopet pri meni in govoril 343 154| Grešili smo, grešili! Grdo je res, da te je tako za nos 344 154| grešili! Grdo je res, da te je tako za nos vodila. Ta hudirjevi 345 154| vodila. Ta hudirjevi valpet je okoli hiše vohal ko sledni 346 154| sledni pes. Treba mu jih je bilo po plečih nametati. 347 155| Tako je tedaj vendar res," dejal 348 155| dejal sem jaz. Zavrelo je po meni, valpet je ravno 349 155| Zavrelo je po meni, valpet je ravno s svojim graščakom 350 156| Primite ga!" kričal je graščak, pa nihče se me 351 157| na mah. Nekaj časa se mi je zdelo, da sem na tujem svetu, 352 157| Človeka sem umoril! Groza me je bilo. Valjal sem se po tleh, 353 157| več ne bilo. Vse življenje je zdaj proč. Sreča, mir, veselje, 354 157| svojega drugega očeta, ki me je prav učil? Zaradi nje sem 355 157| hudodelec, zaradi nje, ki je zame ni več. Biriči me bodo 356 158| skozi okno v sobo, kjer je navadno valpet ležal. Vidim 357 158| na postelji, zraven njega je dekla sedela. Še je bil 358 158| njega je dekla sedela. Še je bil živ. O Bog in Mati božja 359 161| sam nisem vedel. Tačas je bilo še drugače na svetu 360 161| človeka, naj ide, kamor je, še tako daleč. Takrat pak 361 161| še tako daleč. Takrat pak je bil izgubljen in zavarovan, 362 161| izgubljen in zavarovan, da je le iz dežele šel. Nihče 363 162| pijači pozabil, kako mi je bilo nekdaj in zakaj sem 364 162| večkrat na dom pogledat, kako je, pa nisem si upal. ~ 365 163| tudi jaz šele potlej, ko je bilo prepozno, spoznal, 366 163| sem bil v mladosti. Kaj je bilo vsega tega treba, zakaj 367 163| bil tolikanj brigal, ko je vendar toliko ljudi in imamo 368 164| dolgo let sem dejal: zdaj te je že ves svet doma pozabil, 369 164| drugače našel. Moj oče Rapas je bil davno umrl. Svoje premoženje 370 164| davno umrl. Svoje premoženje je bil sorodnikom in ubogim 371 164| ni bil umrl, pa pobral se je bil kmalu iz tega kraja. 372 164| živela; kmalu potem, ko je odšel njen zapeljivec, šla 373 164| odšel njen zapeljivec, šla je tudi ona na oni svet. Njen