Par.

 1 1  |   nisem imel posebne, kaj bi dejal, še dobršne ne ono jesen,
 2 8  |    ustna nategnil na smeh in dejal: "Česen sam na sebi v jezik
 3 14 |      roki držal in bolj tiho dejal: "Ne bo šel!" ~
 4 17 |      bliže k mojemu kamnu in dejal: "Ta gospod je še ves neumen.
 5 17 |    pač lepe obljube delal in dejal: Molči, pes, kadar poletje
 6 29 | Zapodila me je! Pomisli ti," dejal je Pumpreht. "Ali čedna
 7 30 |  Pumprehtu ni bilo pogodu in dejal je: ~
 8 33 | gospodè. Zato mu zamere ni," dejal je berač. ~
 9 43 |                Večkrat mi je dejal: "Fant, priden bodi, jaz
10 48 |       Zakaj ne bi šel spat?" dejal je. ~
11 87 | prepustiti ali komu drugemu. Dejal je, da jo bo meni prepustil,
12 97 |      zato, ker te imam rad," dejal je in v kupico gledal, "
13 121|      ima! O, ko bi to vedel, dejal sem sam pri sebi. Ko bi
14 123| staremu beraču verjel, ki je dejal in trdil, da zna tako narediti,
15 149| vprašati, ali je res, kar je dejal. Sram me je bilo in nisem
16 155|   Tako je tedaj vendar res," dejal sem jaz. Zavrelo je po meni,
17 164|            Čez dolgo let sem dejal: zdaj te je že ves svet