Par.

  1 1  |          dobršne ne ono jesen, ko sem nekega popoldne na ploščati
  2 1  |    poznajo, ničesar povedal, kako sem ga obiral -- to me tolaži
  3 3  |      klobasi in tri glavice česna sem videl iz Pumprehtove torbe
  4 3  |       njemu prav prileže. Jaz pak sem mu dokazoval, da je bilo
  5 13 |  prizadevam starega moža, tako da sem bil že jezen. Kako vendar
  6 13 |       starega berača muči, mislil sem si. ~
  7 17 |         kakor jaz nisem vedel. Ko sem bil jaz mlad, bil sem ravno
  8 17 |          Ko sem bil jaz mlad, bil sem ravno tako neumen. Mislil
  9 17 |         ravno tako neumen. Mislil sem, da je vse, kar vidim, moje
 10 17 |           moje dekle. Zdaj pa, ko sem star, mislim, da je vse,
 11 18 |                              Dasi sem prej mislil starca brž ko
 12 18 |           tako govoriti -- mislil sem -- gotovo nima mrtvega praznega
 13 19 |                         O, skušal sem, skušal, Bog ne daj, da
 14 19 |   vprašanj. "Nekatere matere kruh sem jedel in pod nekatero streho
 15 19 |      jedel in pod nekatero streho sem spal. Tam v Beneži-Najstati
 16 19 |       spal. Tam v Beneži-Najstati sem bil, stradal in pijančeval,
 17 21 |           tega. Šele po pomisleku sem se spomnil, da je berač
 18 23 |                          Tri leta sem bil tam. Znal sem nemško
 19 23 |        Tri leta sem bil tam. Znal sem nemško usnje strojariti,
 20 23 |        znati več kakor toliko, da sem lahko svoj zaslužek zapravil.
 21 23 |            da boste mi dejali, da sem neumen in čuden človek.
 22 23 |         čuden človek. Sam vem, da sem res, pa zaradi neke ženske
 23 31 |                         Škoda, da sem potepuhu dal vino, mar bi
 24 32 |      beračem pogovarjati. Jaz pak sem bil vesel, da je šel. ~
 25 33 |         pete odnesel? E, hudo kri sem imel, ne bi se bil dal tako
 26 37 |         toliko dobrega storil, da sem mu tako hvaležen, kakor
 27 37 |          resi na mrazu. In vendar sem včasi v svojem življenju
 28 37 |         da bi bil zmrznil. Hudega sem v svojem življenju tako
 29 37 |       more živ krst povedati, ali sem s tem trpljenjem zaslužil
 30 38 |          nisem nič pomislil. Kako sem bil možu hvaležen v dejanju,
 31 39 |           bilo tačas pri srcu, ko sem zvedel, da nimam ni očeta
 32 39 |           resju. Do devetega leta sem mislil, da je usnjar moj
 33 39 |           bil nerodne glave, zato sem bil eden prvih. Tudi za
 34 39 |      nobenega vrstnika in poreden sem bil kakor nobeden. Kdor
 35 39 |        eden tovarišev očital, kdo sem in kaj sem, kakor je menda
 36 39 |  tovarišev očital, kdo sem in kaj sem, kakor je menda slišal pogovor
 37 40 |          bil to popred zvedel, ko sem bil še manj pri pameti.
 38 40 |        pri pameti. Zakaj od tačas sem svojo naturo spremenil.
 39 40 |           povsod v oči metali, da sem iz hoste doma, Luka Resar!
 40 40 |      Resar! Svojega očeta -- tako sem usnjarja klical -- nisem
 41 40 |       popraševati. Da je res, kar sem zvedel, pričalo mi je že
 42 41 | največkrat slabe volje, sprevidel sem vendar, da me ima rad. Za
 43 42 |          je bil strojarije in, ko sem bil odrasel, spremljal sem
 44 42 |        sem bil odrasel, spremljal sem ga, kamor je šel, prodajal
 45 42 |            kamor je šel, prodajal sem ž njim po semmjih, kupoval
 46 42 |        kjer je bilo treba, povsod sem bil. Zaupal mi je kakor
 47 43 |       najpremožnejši v vasi. Tako sem vedel, da misli mož zame
 48 44 |                     Osemnajst let sem bil star. Tovarišev nisem
 49 44 |        Dal mi je denarja, kolikor sem hotel. ~
 50 45 |     sosedu so imeli krčmo. Tjakaj sem zahajal zvečer in sem ga
 51 45 |      Tjakaj sem zahajal zvečer in sem ga po malem pil sam. Pa
 52 45 |          sva govorila tako, kakor sem jaz znal, in bila je zadovoljna
 53 45 |          je zadovoljna s tem, kar sem ji jaz povedal. Tako sva
 54 45 |       dobrega in skoro vsak večer sem bil tam. Drugi mladi ljudje
 55 46 |          kakovo in katero nevesto sem si izbral. On ni bil moje
 56 46 |           bila po večerji sama in sem jaz hotel oditi, vpraša
 57 51 |                               Jaz sem se potuhnil in nisem rekel
 58 51 |        nisem rekel nobene. Mislil sem si pa: starost, sitnost! ~
 59 53 |        pojdi spat in pomisli, kaj sem govoril. Ni bilo zastonj
 60 54 |                               Jaz sem šel pač spat tisto noč in
 61 54 |         šel pač spat tisto noč in sem mislil sem in tja Ali rekel
 62 54 |           tisto noč in sem mislil sem in tja Ali rekel sem sam
 63 54 |       mislil sem in tja Ali rekel sem sam pri sebi: starost, sitnost,
 64 54 |        starost, sitnost, in ostal sem trmoglav. Pustim je ne,
 65 55 |                              Tako sem jaz spoštoval moža, ki mi
 66 56 |                          In hodil sem vasovat k sosedu odsihdob
 67 56 |        neumni mladi ljudje mislil sem za trdno, da brez nje ne
 68 57 |                            Pa bil sem svoje glave in svoje pameti
 69 57 |           je nekaj popadlo in bil sem večkrat siten, čemeren in
 70 57 |            zakaj nisem jenjal, da sem tudi njej dobro voljo pregnal.
 71 57 |         dobro voljo pregnal. Tako sem ji veliko prizadeval. Sam
 72 58 |                            Vendar sem jo rad imel. Da sem ji nagajal,
 73 58 |        Vendar sem jo rad imel. Da sem ji nagajal, to se mi je
 74 61 |          ravno name obesil. Kadar sem jaz za našo hišo imel tlako
 75 61 |         treba nikdar delati, Stal sem pri valptu, dal mi je tobaka
 76 61 |        govoriti mogel. Popravljal sem mu besede, katere je napačno
 77 61 |        svojim gospodom peljal. Če sem šel v nedeljo pri farni
 78 61 |          šel je še on z menoj; če sem jaz plesal, plesal je tudi
 79 61 |          on z mojo deklico. Včasi sem bil prav nevoljen in jezen,
 80 62 |           doma ne zmerjali. Kadar sem jo pa vendar preprosil,
 81 62 |         nisem mogel umeti. Vselej sem mislil, da o meni govorita.
 82 62 |         meni govorita. Prepovedal sem ji enkrat za vselej in nekaj
 83 63 |         odgovoril ničesar, verjel sem mu in prijatelja sva bila
 84 63 |          tudi mene gledali, kadar sem ž njim prišel kam v krčmo.
 85 63 |        prišel kam v krčmo. Slišal sem besede, da ga bodo kdaj
 86 63 |          ne bev ne mev, pa mislil sem si, kdor bo z menoj prišel
 87 65 |           in glave stikali, videl sem, da bo nekaj, kar že bo.
 88 65 |       brez denarja in ravno tačas sem imel veliko očetovega pri
 89 65 |        očetovega pri sebi. Mislil sem še enkrat toliko vina na
 90 65 |          ga oni imajo, pa deklico sem moral pred odpraviti. ~
 91 69 |         bil boljši za tepež, nego sem si mislil. Ustopil se je
 92 71 |                               Jaz sem bil kmalu delo opravil,
 93 78 |           nisem ga umel, pa vedel sem, da nas vse zmerja. To me
 94 80 |                          Kaj! Jaz sem, kar sem, ti bodi, kar hočeš,
 95 80 |                 Kaj! Jaz sem, kar sem, ti bodi, kar hočeš, in
 96 82 |       nisem prav zastopil. Mislil sem, da pravi, da nekaj ni zanj.
 97 83 |                               Jaz sem šel domov. Šele ko sem se
 98 83 |        Jaz sem šel domov. Šele ko sem se prespal, začel sem misliti,
 99 83 |          ko sem se prespal, začel sem misliti, kaj je bilo. Žal
100 83 |        sovražen dan zame. Najprvo sem si zaradi njega sovražnike
101 83 |           se nisem bal, njega pak sem se -- da po pravici povem --
102 84 |       skrbelo me je malo in kesal sem se, da sem šel v krčmo.
103 84 |          malo in kesal sem se, da sem šel v krčmo. Za drugo krat
104 84 |      drugo krat bom vedel, mislil sem si, spustil vse znemar in
105 84 |         si, spustil vse znemar in sem delal. ~
106 85 |        šli so oče ali hlapec. Jaz sem se ogibal sniti se ž njim.
107 85 |        sniti se ž njim. Kmalu pak sem zvedel, da se nisem motil,
108 85 |     zvedel, da se nisem motil, ko sem mislil, da se bo znesel
109 88 |                               Jaz sem vedel, od kod burja brije --
110 88 |         brije -- valpet! In vesel sem bil, ne zaradi sebe, da
111 88 |          je spodletelo! Sovražiti sem ga začel in nič več se ga
112 88 |         ga nisem ogibal, še iskal sem ga; rad bi mu nekaj besed
113 92 |       Prekanjeno je bil jezen, ko sem mu tako povedal. Usta je
114 92 |       stražiti in prežvekati, kar sem mu povedal. In mislim, da
115 93 |       tako kakor pred. Vsak večer sem bil tam in strašno se mi
116 93 |        časa nisem videl. Brez nje sem mislil, da ne morem živeti;
117 93 |         ne morem živeti; in kadar sem jo videl, bil sem srečen.
118 93 |           kadar sem jo videl, bil sem srečen. Le če sva bila dalje
119 93 | prezgovorna, včasi pretiha. Tačas sem bil siten, očital sem ji
120 93 |       Tačas sem bil siten, očital sem ji vse, znesel vse male
121 94 |           mojo sitnostjo, tolažil sem jo, včasi sem bil pa še
122 94 |  sitnostjo, tolažil sem jo, včasi sem bil pa še jaz tako neumen,
123 94 |         pa še jaz tako neumen, da sem začel jokati. Saj pravim,
124 95 |           oče je bil bolan. Moral sem jaz od doma za tri tedne.
125 95 |          doma za tri tedne. Nerad sem šel, pa drugače ni bilo.
126 95 |      Solze so mi v oči prišle, ko sem od svoje Reze préd tisti
127 95 |          To bodo tri leta, mislil sem; drugače ni bilo. Naprežem
128 96 |                               Bil sem na šestih semnjih, zamudil
129 96 |           šestih semnjih, zamudil sem se dva dni čez, kakor sem
130 96 |         sem se dva dni čez, kakor sem mislil, pa pripeljal sem
131 96 |          sem mislil, pa pripeljal sem domov denarja veliko in
132 96 |          prazen voz. Pozno ponoči sem prišel domov. Moj stari
133 96 |       denar in pohvalil me je, da sem dobro kupčeval. Sedela sva
134 97 |       tukaj pri sosedu začel. Jaz sem ti že povedal, kaj mislim
135 100|                               Jaz sem vedel, da je tudi mojega
136 102|         praviš, in poštena, zakaj sem jo včeraj videl v ograji
137 103|         gotovo nič posebnega, kar sem slišal od svojega očeta.
138 103|         ona ne vidi težko. Zmerom sem se pa tolažil in nisem verjel
139 104|                           Namenil sem se bil precej drugo jutro
140 104|          izpovedati. Pa premislil sem se koj in, ko sva drugo
141 105|                    Jaz ne vem, če sem bil tega žalosten ali sem
142 105|         sem bil tega žalosten ali sem bil tako jezen -- vem pa,
143 105|          tako jezen -- vem pa, da sem bil tako neumen, da sem
144 105|           sem bil tako neumen, da sem se nekoč jokal, ko sem bil
145 105|         da sem se nekoč jokal, ko sem bil sam. Obenem pak sem
146 105|           sem bil sam. Obenem pak sem se zagrozil valptu: gorje
147 106|                      Bolj poredko sem jel zahajati k sosedu. Dostikrat
148 106|          me je zadrževala. Mislil sem, da komu kljubujem, pa sem
149 106|        sem, da komu kljubujem, pa sem menda le sam sebi. Slišal
150 106|         menda le sam sebi. Slišal sem večkrat, da je bil valpet
151 107|             Neko nedeljo popoldne sem ga našel v krčmi pri sosedu.
152 107|         ob njegovo glavo. Tako pa sem se krotil in pil glaž za
153 108|                             Reza, sem pojdi!" pravim. ~
154 110|           k meni se usedi. Otorej sem menda že ko oni potepuh,
155 116|           še govoril ž njo, dobro sem slišal, odgovarjala mu je
156 117|     popoldne, da nisem vedel, kje sem in kaj delam. Vem, da sem
157 117|         sem in kaj delam. Vem, da sem glaže pobijal, klel in kričal,
158 117|    popoldne, sicer pa ne vem, kaj sem govoril, kdaj sem domov
159 117|        vem, kaj sem govoril, kdaj sem domov prišel. ~
160 118|                         Drugi dan sem bil bolan. Glava me je bolela
161 118|       nisem mogel vstati. Obležal sem za več časa, vročinska bolezen
162 118|      potlej dekle pravila, bledel sem v svoji bolezni vedno o
163 118|    bolezni vedno o valptu, mislil sem, da se tepeva, da ga pobijam.
164 118|           da ga pobijam. Prepiral sem se tudi s svojo deklico,
165 120|                                Ko sem zopet na lastnih nogah stal,
166 120|        lastnih nogah stal, mislil sem, da bode vse dobro; za trdno
167 120|          bode vse dobro; za trdno sem bil namenjen, da vse pustim,
168 120|     svojemu očetovskemu reditelju sem pa moško obljubil, da ne
169 120|          tega prav vesel in vesel sem bil tudi jaz svojega sklepa.
170 120|      boljše in bolj poštene. Tako sem hotel misliti, pa ni mi
171 120|      misliti, pa ni mi šlo. Koder sem hodil, ona mi je na misel
172 120|           je na misel hodila, kar sem delal, vse se mi je zdelo
173 120|         se mi je zdelo pusto, kar sem videl, spominjalo me je
174 120|          ne, da najraje molči. Če sem jo pa doma srečal, ognil
175 120|          jo pa doma srečal, ognil sem se ji ali, če se ni dalo,
176 120|           ali, če se ni dalo, šel sem hitro mimo nje brez ogovora. ~
177 121|           zdaj ne vem. Kolikokrat sem se namenil, da grem k njej,
178 121|          O, ko bi to vedel, dejal sem sam pri sebi. Ko bi mi kdo
179 123|         vedel veliko praviti. Jaz sem stare možé v mladosti prav
180 123|           in dogodke. Tudi verjel sem tačas vse, kar mi je kdo
181 123|           mi je kdo povedal. Tako sem tudi staremu beraču verjel,
182 131|       čudne besede godrnjati. Jaz sem tačas take neumne reči veroval
183 135|          prelomila pod nogo. Tudi sem kmalu nekaj visokega zagledal,
184 135|           iz sence stopilo, videl sem, da je človek, poznal ga
185 135|         poznal ga pa nisem še. To sem koj vedel, da berač ni,
186 135|         prevelik je bil. Zagrabil sem lesen krepelec in sem počakal.
187 135|    Zagrabil sem lesen krepelec in sem počakal. Valpet je bil.
188 143|          mi je izpuliti, pa dobro sem ga imel v kleščah. ~
189 149|         se bila ona spozabila, ki sem jaz toliko stavil nanjo,
190 149|           nisem mogel verjeti. Če sem pa zopet pomislil, kako
191 149|         proti meni spremenila, pa sem skoraj moral verjeti. Pa
192 149|           slabo znamenje, ali jaz sem se še vendar tolažil, da
193 150|                              Tako sem bil neko nedeljo v cerkvi.
194 150|       valpet, oziral se po cerkvi sem ter tja, večkrat name pogledal
195 151|           mojega soseda. Zato ker sem ga bil spodrinil, ni me
196 154|           po plečih nametati. Jaz sem zmerom čakal, kdaj boš to
197 155|          tedaj vendar res," dejal sem jaz. Zavrelo je po meni,
198 155|          iz cerkve prišel. V žepu sem imel zaklepčni nož. Nič
199 155|   zaklepčni nož. Nič ne vem, kdaj sem ga ven potegnil, ne vem,
200 155|        ven potegnil, ne vem, kdaj sem nanj planil, podrl ga v
201 155|       hipu na tla in zabodel. Bil sem ves divji kakor živina,
202 156|          upal dotakniti. Pobegnil sem izpod cerkve in šel v hosto. ~
203 157|           časa se mi je zdelo, da sem na tujem svetu, da nisem
204 157|         svetu, da nisem tisti, ko sem bil; mislil sem, da se mi
205 157|         tisti, ko sem bil; mislil sem, da se mi vse le sanja.
206 157|           začnem premišljati. Kaj sem storil? Človeka sem umoril!
207 157|           Kaj sem storil? Človeka sem umoril! Groza me je bilo.
208 157|          Groza me je bilo. Valjal sem se po tleh, najrajši bi
209 157|          smem več pred oči. Zakaj sem to storil? Zakaj nisem poslušal
210 157|          je prav učil? Zaradi nje sem postal hudodelec, zaradi
211 159|          obrnem proti vasi. Hotel sem še svojega očeta prositi,
212 159|     zameri, naj me ne zavrže; kar sem storil, nisem iz hudobije,
213 161|                            In šel sem; kam, sam nisem vedel. Tačas
214 161|        list, nihče, od kod in kdo sem. ~
215 162|                              Tako sem se več let klatil po svetu.
216 162|        klatil po svetu. Strojaril sem pri več mojstrih po svetu.
217 162|        več mojstrih po svetu. Kar sem zaslužil, zapravil sem sproti,
218 162|        Kar sem zaslužil, zapravil sem sproti, da bi v pijači pozabil,
219 162|           je bilo nekdaj in zakaj sem dom zapustil. Rad, neizrečeno
220 163|            Kakor vsi ljudje, tako sem tudi jaz šele potlej, ko
221 163|    prepozno, spoznal, kako neumen sem bil v mladosti. Kaj je bilo
222 164|                     Čez dolgo let sem dejal: zdaj te je že ves
223 164|         to, kar si storil. In šel sem domov. Marsikaj sem drugače
224 164|           šel sem domov. Marsikaj sem drugače našel. Moj oče Rapas
225 164|         nisem nikomur pravil, kdo sem. ~
226 165|                          Prileten sem že bil, nekaj časa sem še
227 165|   Prileten sem že bil, nekaj časa sem še delal, pa ne dolgo. Začel
228 165|         delal, pa ne dolgo. Začel sem nazadnje od hiše do hiše
229 165|          Zakaj, če se spomnim, da sem sam kriv, da moram na starost