Par.

  1 1  |        poštena resnica povedana, da bi pred vsako sodnijo z
  2 1  |    odpovedal, bati se je vendar, da ne bi Blaž Pumpreht zvedel,
  3 1  |        pak je preveč realen mož, da bi bral tega ali onega jezika
  4 1  |      povesti. To in pa zaupanje, da mu ne bo nobeden tistih
  5 1  |       pravil -- stoj! zdi se mi, da še povedati ne smem, kaj
  6 1  |  pohujšanje pride. Pa saj veste, da je človek, kadar boljšega
  7 1  |         vsem zadovoljen, kar Bog da. Tega bi si pa vendar zraven
  8 1  |     natolcevanja ne upal izreči, da Pumprehta ni Bog dal, zakaj
  9 2  |                Vendar mi vest ne da drugače, da to obiranje
 10 2  |    Vendar mi vest ne da drugače, da to obiranje cesarskega pisača
 11 2  |        vsaj s tem malo popravim, da z vso resnobo povem: Blaž
 12 3  |        kar se tiče česna, trdil, da sicer ve, kako nesloveča
 13 3  |   nesloveča in kmečka jed je to, da se pa njemu prav prileže.
 14 3  |        Jaz pak sem mu dokazoval, da je bilo česen jesti pač
 15 3  |        časih nesloveče opravilo, da pa današnji svet že drugače
 16 4  |       držala, domislim se pa še, da ga nisva poprej videla,
 17 4  |       nisva poprej videla, kakor da je naju ogovoril: "Prosim
 18 11 |          okoli. Videlo se mu je, da bi rad vino zaslužil, pa
 19 13 |     zamižal in stresnil se, tako da se mi je revež res smilil.
 20 13 |   Pumpreht se ni dal preprositi, da bi bil pred vino dal in
 21 13 |    prizadevam starega moža, tako da sem bil že jezen. Kako vendar
 22 13 |    človek nad tem veselje imeti, da starega berača muči, mislil
 23 17 |      kruh in vino. Videlo se je, da se je prvi in drugi oddušek
 24 17 |         tako neumen. Mislil sem, da je vse, kar vidim, moje
 25 17 |         pa, ko sem star, mislim, da je vse, kar vidim, skorja
 26 17 |      letim za kruhom? Samo zato, da bi si to ubogo življenje
 27 17 |      mladi in stari. Kaj menite, da bi meni treba bilo zdajle
 28 17 |          ne poboljša. Saj veste, da je star pes pozimi v listju
 29 17 |         si boš gorko pasjo hišo, da te ne bo več zeblo. Pa kaj
 30 18 |        za takega moža nenavadne, da mi je pri tej priči zanimiv
 31 18 |        tej priči zanimiv postal. Da more ta človek tako govoriti --
 32 18 |        bolj ga moram vesel biti, da ga dobom v krdelu, kjer
 33 19 |         sem, skušal, Bog ne daj, da bi toliko!" odgovarjal je
 34 21 |        pravi mož in se nasmehne, da ne vem tega. Šele po pomisleku
 35 21 |        pomisleku sem se spomnil, da je berač mesto Wiener-Neustadt
 36 23 |          znati več kakor toliko, da sem lahko svoj zaslužek
 37 23 |          še dandanes nočem. Vem, da boste mi dejali, da sem
 38 23 |         Vem, da boste mi dejali, da sem neumen in čuden človek.
 39 23 |        in čuden človek. Sam vem, da sem res, pa zaradi neke
 40 26 |         davno nisem pravil in -- da po pravici povem -- tudi
 41 27 |     starec, ni se dal napraviti, da bi bil kaj povedal. ~
 42 28 |       Zlasti pa, ko je zagledal, da moj neslani tovariš Blaž
 43 31 |                           Škoda, da sem potepuhu dal vino, mar
 44 32 |     odpraviti. Šele ko je videl, da jaz nikakor nisem voljen
 45 32 |      odšel je in godrnjaje klel, da more človek tako svoje poštenje
 46 32 |         svoje poštenje pozabiti, da se če s capastim beračem
 47 32 |           Jaz pak sem bil vesel, da je šel. ~
 48 33 |        mlade pameti, kaj menite, da bi bil ta gospod tako pete
 49 34 |        njegovo besedo ter želim, da bi bralca vsaj na pol toliko
 50 37 |        vstajala, ni luči pihala, da bi me utišila in napasla,
 51 37 |        je v hosto k potu v reso, da bi me kdo po poti gredoč
 52 37 |     svetu toliko dobrega storil, da sem mu tako hvaležen, kakor
 53 37 |          Bog mi greh odpusti! -- da bi bil mož meni morda bolj
 54 37 |         ko bi me bil tam pustil, da bi bil zmrznil. Hudega sem
 55 37 |     sodim, ko bi bil tačas umrl, da bi mi tudi tam na onem svetu
 56 38 |          imeti. Zakaj saj veste, da je otročja reja najkasnejša
 57 39 |         pri srcu, ko sem zvedel, da nimam ni očeta ni matere
 58 39 |      nimam ni očeta ni matere in da me je usnjar Rápas v hosti
 59 39 |        devetega leta sem mislil, da je usnjar moj pravi oče.
 60 40 |                          Mislim, da bi bilo bolje, ko bi bil
 61 40 |        druščini, zdelo se mi je, da mi bodo povsod v oči metali,
 62 40 |        bodo povsod v oči metali, da sem iz hoste doma, Luka
 63 40 |         nisem hotel popraševati. Da je res, kar sem zvedel,
 64 41 |     volje, sprevidel sem vendar, da me ima rad. Za drugo se
 65 43 |          v vasi. Tako sem vedel, da misli mož zame skrbeti in
 66 44 |       jezni name, ker so vedeli, da bi lahko za pijačo dal,
 67 45 |         zakaj vsak me je poznal, da ni dobro z menoj slepe miši
 68 53 |          Zbiraj drugod. Saj veš, da pri sosedu ni drugega ko
 69 53 |         pa ti moram še povedati, da ljudi te rodovine jaz nimam
 70 53 |        Bog svojega blagoslovi ne da, to se vidi. Zato nočem,
 71 53 |          to se vidi. Zato nočem, da bi katera iz te hiše v mojo
 72 53 |        moraš gospodinjo izbrati, da bo delavna, domiselna, ponižna
 73 53 |   delavna, domiselna, ponižna in da bo vsaj nekaj s seboj prinesla.
 74 54 |     Pustim je ne, če mi stari ne da ni toliko, kar se v oči
 75 56 |      ljudje mislil sem za trdno, da brez nje ne morem živeti. ~
 76 57 |       menoj, zakaj nisem jenjal, da sem tudi njej dobro voljo
 77 58 |          Vendar sem jo rad imel. Da sem ji nagajal, to se mi
 78 59 |       kakor bi bil oženjen, samo da je imel zdaj to, zdaj ono
 79 59 |      bogatega, eni so pa dejali, da je več dolžen. nego premore. ~
 80 60 |     delavcih naučil nekaj besed, da je tolkel za silo. Tudi
 81 60 |          v grajskem gozdu dobil, da je drva pobirala ali zelenje
 82 61 |    razumela. Ne vem, kako je to, da se je bil ravno name obesil.
 83 61 |          menoj in mi ne dá miru, da bi sam govoril ž njo. ~
 84 62 |        mudilo ali pa se je bala, da bi je doma ne zmerjali.
 85 62 |          začela nemški govoriti, da jaz nisem mogel umeti. Vselej
 86 62 |        umeti. Vselej sem mislil, da o meni govorita. Prepovedal
 87 63 |        krčmo. Slišal sem besede, da ga bodo kdaj ven vrgli.
 88 65 |        glave stikali, videl sem, da bo nekaj, kar že bo. Mi
 89 68 |       kupo in jo vržem za vrata, da se razleti na drobne kose.
 90 69 |         zaletel, pahnem po hiši, da je padel in si glavo razbil.
 91 70 |     živih, strašnih oči in dolg, da je do stropa dosegel s svojim
 92 71 |           Nemški valpet je klel, da ga nisem zastopil, z zobmi
 93 75 |       Saj nisi bos, le potiplji, da imaš čevlje, reva pijana!"
 94 78 |     nisem ga umel, pa vedel sem, da nas vse zmerja. To me zgrabi
 95 78 |        To me zgrabi in povem mu, da ga bom, če ne bo tiho, prijatelja
 96 80 |       hočeš, in molči, če hočeš, da se bova lepo gledala." ~
 97 82 |       prav zastopil. Mislil sem, da pravi, da nekaj ni zanj.
 98 82 |  zastopil. Mislil sem, da pravi, da nekaj ni zanj. Kdo ni zanj,
 99 82 |      priložim s pestjo po zobeh, da se mu je pri tisti priči
100 83 |          in prav se mi je zdelo, da sva se z valptom sprla za
101 83 |         bal, njega pak sem se -- da po pravici povem -- malo
102 84 |         je malo in kesal sem se, da sem šel v krčmo. Za drugo
103 85 |      njim. Kmalu pak sem zvedel, da se nisem motil, ko sem mislil,
104 85 |      nisem motil, ko sem mislil, da se bo znesel nad menoj in
105 86 |        pazil in, kadar je čutil, da graščak kaj namerja, kar
106 87 |          komu drugemu. Dejal je, da jo bo meni prepustil, pa
107 87 |         mu je fajmošter povedal, da po grasčakovi volji menijo
108 87 |       imel. Ustrašil se je tega, da bi jaz vojak bil in daleč
109 88 |         sem bil, ne zaradi sebe, da ne bom šel na vojsko, temveč
110 88 |      zaradi njega. Kako ga jezi, da mu je spodletelo! Sovražiti
111 89 |        nemško -- slišim praviti, da si bil ptičem nastavil,
112 91 |   pomikastim za ramo. "Povem ti, da se varuj po temi in v copatah
113 91 |        se pa mene le boj; zakaj, da znam po zobeh in čeljustih
114 92 |       sem mu povedal. In mislim, da je tudi prežvekal in ni
115 93 |      videl. Brez nje sem mislil, da ne morem živeti; in kadar
116 94 |       bil pa še jaz tako neumen, da sem začel jokati. Saj pravim,
117 94 |        pravim, mlad človek nori, da sam ne ve kako ni kdaj. ~
118 95 |    konjiča, oba mlada in debela, da ju je bilo lepo gledati,
119 96 |         denar in pohvalil me je, da sem dobro kupčeval. Sedela
120 96 |         povedal je tačas, namreč da ima mene tako rad, kakor
121 97 |        kupico gledal, "želim ti, da bi se ne zavrgel in ne zašel.
122 97 |       mislim in kako. Saj nočem, da bi bil ti kakor zmrzlè ali
123 98 |      pravim jaz in jezilo me je, da oče tako govori. ~
124 100|                   Jaz sem vedel, da je tudi mojega starega nekdaj
125 100|         rad dobremu možu očital, da je on imel iste grehe, katere
126 103|         je pekla ta novica tako, da nisem mogel vso tisto noč
127 103|        se mi je že popred zdelo, da hodi za njo; zdelo se mi
128 103|          za njo; zdelo se mi je, da ga tudi ona ne vidi težko.
129 103|      menda ima že toliko pameti, da bo vedela, kdo je on in
130 104|        jemal. Zdelo se mi je pa, da ne govori več tako rada
131 104|         rada z menoj kakor pred, da ni več tako potrpljiva ter
132 104|          več tako potrpljiva ter da mi nobene zbadljive na dolgu
133 105|        bil tako jezen -- vem pa, da sem bil tako neumen, da
134 105|          da sem bil tako neumen, da sem se nekoč jokal, ko sem
135 105|      gorje mu bodi, če ga dobom, da bo okoli njenega doma lazil. ~
136 106|          zadrževala. Mislil sem, da komu kljubujem, pa sem menda
137 106|        sebi. Slišal sem večkrat, da je bil valpet v vasi in
138 106|       nisem mogel nikdar dobiti, da bi ga bil malo zapodil. ~
139 107|        sta se menila, to pa vem, da sta o meni govorila, kajti
140 110|          hinder-hander govoriti, da bi se iz drugih ljudi norca
141 111|                Ona mi je tajila, da bi bila o meni govorila
142 112|         zdaj in to me je zbodlo, da nikdar tako. ~
143 114|                    Jaz ti rečem, da se usedi!" pravim. ~
144 117|       Napijem se tisto popoldne, da nisem vedel, kje sem in
145 117|       kje sem in kaj delam. Vem, da sem glaže pobijal, klel
146 117|         pobijal, klel in kričal, da so me ljudje v krčmi pogovarjali
147 117|          pogovarjali in krotili, da Reze nisem videl celo popoldne,
148 118|         Glava me je bolela tako, da nisem mogel vstati. Obležal
149 118|      vedno o valptu, mislil sem, da se tepeva, da ga pobijam.
150 118|        mislil sem, da se tepeva, da ga pobijam. Prepiral sem
151 120|          nogah stal, mislil sem, da bode vse dobro; za trdno
152 120|          trdno sem bil namenjen, da vse pustim, da se ne zmenim
153 120|         namenjen, da vse pustim, da se ne zmenim več zanjo,
154 120| reditelju sem pa moško obljubil, da ne pojdem nikdar več k sosedu.
155 120|        maše šla, zdelo se mi je, da ni vesela tudi ona ne, da
156 120|        da ni vesela tudi ona ne, da najraje molči. Če sem jo
157 121|       Kolikokrat sem se namenil, da grem k njej, da jo ogovorim!
158 121|         namenil, da grem k njej, da jo ogovorim! Pa sram me
159 121|         mi kdo utegnil povedati, da oni valpet zastonj hodi
160 121|      valpet zastonj hodi za njo, da ga ne mara, da mi je vendar
161 121|      hodi za njo, da ga ne mara, da mi je vendar še zvesta. ~
162 123|    verjel, ki je dejal in trdil, da zna tako narediti, da človek
163 123|     trdil, da zna tako narediti, da človek za eno misel, naj
164 130|                       Jaz povem, da je, in reče mi ga skrivaj
165 130|       ognju v hosti sežgal tako, da bode samo ena koščica ostala,
166 135|                 Kar se mi zazdi, da je v grmovju nekaj počilo,
167 135|      grmovju nekaj počilo, kakor da bi kdo na trhleno vejo stopil
168 135|         nekaj visokega zagledal, da je proti meni šlo. Ko je
169 135|        sence stopilo, videl sem, da je človek, poznal ga pa
170 135|      nisem še. To sem koj vedel, da berač ni, prevelik je bil.
171 139|      njega. Ni mu bilo po volji, da je ravno mene dobil. Precej
172 141|                          Mislim, da nisem dolžen odgovoriti,"
173 142|                    Če ti misliš, da ne, jaz pravim da." Primem
174 142|        misliš, da ne, jaz pravim da." Primem ga za ramo in pravim: "
175 142|          prisegel in zarotil se, da te ne bo nikdar več v vasi
176 142|         predrobil žile in kosti, da me boš do smrti pomnil." ~
177 149|                                  Da je to res, kar mi je nazadnje
178 149|        Pa peklo me je neznansko. Da bi se bila ona spozabila,
179 149|        njenega odgovora spoznal, da je taka. Bila je od dne
180 149|        sem se še vendar tolažil, da kaj drugega pomeni. ~
181 151|      valpta in drugih reči, tako da mi je bil že prav siten
182 152|          jo boš pustil, to se ve da?" pravi. ~
183 154|       smo, grešili! Grdo je res, da te je tako za nos vodila.
184 157|       Nekaj časa se mi je zdelo, da sem na tujem svetu, da nisem
185 157|           da sem na tujem svetu, da nisem tisti, ko sem bil;
186 157|          ko sem bil; mislil sem, da se mi vse le sanja. Kmalu
187 157|          bi se pokopal v zemljo, da bi me več ne bilo. Vse življenje
188 158|         O Bog in Mati božja daj, da ne bi umrl, da ne bi jaz
189 158|        božja daj, da ne bi umrl, da ne bi jaz umora na vesti
190 159|       Tam potrkam na njeno okno, da bi njo odpuščanja prosil.
191 161|          izgubljen in zavarovan, da je le iz dežele šel. Nihče
192 162|   zaslužil, zapravil sem sproti, da bi v pijači pozabil, kako
193 163|        nisem bil mlad te pameti, da bi se za enega človeka ne
194 163|    slabosti in tiste grehe, samo da jih eni pokrivajo, eni kažejo,
195 165|        bo treba in rad bi videl, da ne bi bilo. Zakaj, če se
196 165|      bilo. Zakaj, če se spomnim, da sem sam kriv, da moram na
197 165|        spomnim, da sem sam kriv, da moram na starost noge rabiti
198 165|    dostikrat bi obsedel na potu, da bi s smrtjo znanje storil,
199 165|          storil, ko bi le vedel, da bo tamkaj bolje zame."~