Par.

  1 1  |    Pumprehtom, c. k. pisarjem. Pa dasi je v tem poslednjem
  2 1  |    onega jezika povesti. To in pa zaupanje, da mu ne bo nobeden
  3 1  |        komer pohujšanje pride. Pa saj veste, da je človek,
  4 1  |         kar Bog da. Tega bi si pa vendar zraven vsega drugega
  5 3  |        kmečka jed je to, da se pa njemu prav prileže. Jaz
  6 3  |   časih nesloveče opravilo, da pa današnji svet že drugače
  7 4  |       mimo držala, domislim se pa še, da ga nisva poprej videla,
  8 8  |      jezik peče in je trd, jaz pa zób nimam." ~
  9 10 |      je za tri debele požirke. Pa dam ga vam, mož malhar,
 10 11 |       da bi rad vino zaslužil, pa bal se je ugrizniti. ~
 11 13 |  večkrat v oči stopile in zdaj pa zdaj je zamižal in stresnil
 12 14 |  težavo uničil, drugo polovico pa je z obupnim pogledom v
 13 16 |             Vrzite česen stran pa izpijte to," pravim beraču. ~
 14 17 |        vidim, moje dekle. Zdaj pa, ko sem star, mislim, da
 15 17 |       kar vidim, skorja kruha. Pa zakaj letim za kruhom? Samo
 16 17 |       imel tako pamet ko zdaj? Pa mlad človek in star pes
 17 17 |         da te ne bo več zeblo. Pa kaj stori, ko pridejo gorki
 18 18 |     katere so ga srečevale. Če pa že takih ljudi med izobraženimi
 19 23 |       reči počenjati, govoriti pa nisem hotel znati več kakor
 20 23 |   človek. Sam vem, da sem res, pa zaradi neke ženske je bilo
 21 25 |                          Zakaj pa ste šli tako daleč po svetu?"
 22 26 |       me za nos zvodila. Ko bi pa na dolgo pripovedoval, ne
 23 28 |                         Zlasti pa, ko je zagledal, da moj
 24 29 |        druge strune napel. Kaj pa vi, mož, ali ste zgrizli
 25 31 |        bi ga bil sam popil ali pa po tleh izlil!" ~
 26 33 |       dal tako pitati ko zdaj! Pa kaj se hoče, takih ljudi
 27 36 |   svojo pot šel. Težko se bode pa menda človek dobil, ki se
 28 36 |       Samarijan drugi oče. Jaz pa se vselej domislim in, dasi
 29 37 |   zaslužil nebesa ali ne. Tako pa sodim, ko bi bil tačas umrl,
 30 38 |        dobička od tega, otroka pa mora gledati in obirati
 31 41 |                                Pa mlad človek se vsega navadi
 32 41 |        me ima rad. Za drugo se pa nisem zmenil. Dela mi ni
 33 43 |        oni svet nesel." Bil je pa najpremožnejši v vasi. Tako
 34 44 |      so hodili svoje pote, jaz pa svoje. Skoraj vsi so bili
 35 44 |        bi lahko za pijačo dal, pa nisem hotel. To pa je bilo
 36 44 |        dal, pa nisem hotel. To pa je bilo mojemu staremu posebno
 37 45 |       sem ga po malem pil sam. Pa ni mi bilo le zavoljo vina.
 38 51 |    rekel nobene. Mislil sem si pa: starost, sitnost! ~
 39 53 |      pred ali potlej se moraš. Pa dobro me poslušaj: tukaj,
 40 53 |    osemnajst sto dolga, drugam pa še bogve koliko. Sicer pa
 41 53 |      pa še bogve koliko. Sicer pa ti moram še povedati, da
 42 57 |                                Pa bil sem svoje glave in svoje
 43 59 |  Malokdo je njega rad imel, on pa nikogar razen svojega valpta.
 44 59 |        valpta. Oženjen ni bil, pa je vendar živel, kakor bi
 45 59 |        eni za bogatega, eni so pa dejali, da je več dolžen.
 46 60 |     sladek kakor med; kadar je pa zahudičeval, tačas so se
 47 62 |      se ji je domov mudilo ali pa se je bala, da bi je doma
 48 62 |      ne zmerjali. Kadar sem jo pa vendar preprosil, bil je
 49 63 |     Rekel nisem ne bev ne mev, pa mislil sem si, kdor bo z
 50 65 | poklicati, kakor ga oni imajo, pa deklico sem moral pred odpraviti. ~
 51 67 |        kupo in pravi: "Na, pij pa onemu svojemu tovarišu napij,
 52 78 |        govoril, nisem ga umel, pa vedel sem, da nas vse zmerja.
 53 82 |    zanj. Kdo ni zanj, jaz? Kaj pa hodi za menoj in z menoj,
 54 82 |     zapretil in zažugal, potem pa padel na stol nazaj in kri
 55 87 |       da jo bo meni prepustil, pa ne še tako brž. Premislil
 56 87 |      tako brž. Premislil se je pa koj, ko mu je fajmošter
 57 89 |         valpet! Sakrašterne -- pa nič kleti po nemško -- slišim
 58 89 |        si bil ptičem nastavil, pa so ti stave in zanke populjene." ~
 59 91 |                            Jaz pa imam!" pravim ter ga pomikastim
 60 91 |   kolikor konjske smrti. Ti se pa mene le boj; zakaj, da znam
 61 94 |                          Ko je pa revica začela jokati pred
 62 94 |  tolažil sem jo, včasi sem bil pa še jaz tako neumen, da sem
 63 95 |      tri tedne. Nerad sem šel, pa drugače ni bilo. Solze so
 64 96 |     dni čez, kakor sem mislil, pa pripeljal sem domov denarja
 65 97 |    zašel. Ženiti se boš moral; pa zdaj še ne. Čemu tedaj stičeš
 66 100| starega nekdaj za nos zvodila, pa povedati nisem smel, dasiravno
 67 103|      vidi težko. Zmerom sem se pa tolažil in nisem verjel
 68 104|       izprašati in izpovedati. Pa premislil sem se koj in,
 69 104|    nisem jemal. Zdelo se mi je pa, da ne govori več tako rada
 70 105|      sem bil tako jezen -- vem pa, da sem bil tako neumen,
 71 106|      Dostikrat bi bil rad šel, pa neka trma me je zadrževala.
 72 106|        sem, da komu kljubujem, pa sem menda le sam sebi. Slišal
 73 107|      popadla, kri mi je vrela, pa veliko vaščanov je bilo
 74 107|       nemško sta se menila, to pa vem, da sta o meni govorila,
 75 107|  razbil ob njegovo glavo. Tako pa sem se krotil in pil glaž
 76 117|     videl celo popoldne, sicer pa ne vem, kaj sem govoril,
 77 119|        in me je hotela videti, pa moj oče je ni blizu pustil,
 78 120|      očetovskemu reditelju sem pa moško obljubil, da ne pojdem
 79 120|        Tako sem hotel misliti, pa ni mi šlo. Koder sem hodil,
 80 120|       najraje molči. Če sem jo pa doma srečal, ognil sem se
 81 121|        k njej, da jo ogovorim! Pa sram me je bilo, nisem šel.
 82 121|      bilo, nisem šel. Morda me pa vendar rada ima! O, ko bi
 83 123|     časih in starih ljudeh ali pa druge pametne reči, skušnje
 84 126|             Koliko mi boš dal, pa ti bom povedal in sam naredil?"
 85 127|                         Koliko pa hočete?" ~
 86 131|       se usedem na štor, berač pa začne cmariti mačka in čudne
 87 133|      se reč pali in žge, potem pa zadremljem za majhno časa. ~
 88 134|       bukovja pogledal, berača pa ni bilo nikjer. Opeharil
 89 135|        da je človek, poznal ga pa nisem še. To sem koj vedel,
 90 138|       Morda bova eno rekla ali pa dve," rečem in grem za njim. ~
 91 139|           Hitro je stopal, jaz pa vštric njega. Ni mu bilo
 92 139|      sva bila sama ponoči, jaz pa nisem vedel, kako bi začel.
 93 142|     pri njej videti. Če nočeš, pa ti bom predrobil žile in
 94 143|      Skušal se mi je izpuliti, pa dobro sem ga imel v kleščah. ~
 95 146|                       Gorje ti pa bo, če ne ostaneš mož beseda."
 96 147|        ni več k tvoji ljubici, pa pomnila me bode. Zdaj jo
 97 148|      se spustim v dir za njim. Pa ušel mi je tisto noč. ~
 98 149|      tega nisem mogel verjeti. Pa peklo me je neznansko. Da
 99 149|    nisem mogel verjeti. Če sem pa zopet pomislil, kako rada
100 149|      je proti meni spremenila, pa sem skoraj moral verjeti.
101 149|      sem skoraj moral verjeti. Pa če je res, eno bom naredil,
102 151|      mogel lahko videti. Danes pa je bil nekaj ves drug, šeptal
103 152|                            Kaj pa tvoja deklè, kako se kaj
104 156|        ga!" kričal je graščak, pa nihče se me ni upal dotakniti.
105 157|      se mi vse le sanja. Kmalu pa se mi kri umiri, začnem
106 159|         temveč v nepremisleku. Pa ko do hiše pridem, ni mi
107 162|      na dom pogledat, kako je, pa nisem si upal. ~
108 163|     manjši hudobneži, vsi vkup pa kaj malo modri v življenju. ~
109 164|        Valpet res ni bil umrl, pa pobral se je bil kmalu iz
110 165|       nekaj časa sem še delal, pa ne dolgo. Začel sem nazadnje