Par.

  1 1  |       popoldne na ploščati skali v hosti sedel z Blažem Pumprehtom,
  2 1  |          k. pisarjem. Pa dasi je v tem poslednjem stavku tako
  3 1  |         je pravil, zakaj bere se v svetem pismu: gorje mu,
  4 2  |           kakor lisica in lisjak v narodni pesmi -- oba vkup
  5 3  |          je bilo česen jesti pač v nekdanjih starih časih nesloveče
  6 3  |       sodi, sosebno odkar je tam v španski deželi živela in
  7 3  |          katera je česen posebno v čislih imela, če njen zgodopisec
  8 4  |        že več, ali sva bila tako v svoj pogovor zadolbena ali
  9 4  |       božji, bodem molil za duše v vicah." ~
 10 6  |         tisto vino, kar ga je še v čutari, daj! Saj ga imava
 11 8  |        dejal: "Česen sam na sebi v jezik peče in je trd, jaz
 12 13 |         gristi. Menda ga je jako v jezik peklo, kajti kislo
 13 13 |       držal, solze so mu večkrat v oči stopile in zdaj pa zdaj
 14 14 |         pa je z obupnim pogledom v roki držal in bolj tiho
 15 15 |                                  V tem hipu je Blaž Pumpreht
 16 15 |        kaka dva streljaja od nas v dolini zagledal lepo deklico,
 17 15 |      mrtev na ženske, pozabil je v hitrici mene, berača, vino
 18 17 |        pusto, kakor bi za svinje v mlin napravil v raztrgan
 19 17 |        za svinje v mlin napravil v raztrgan žakelj. Vidite,
 20 17 |     veste, da je star pes pozimi v listju ležal za hlevom in
 21 17 |         kdo hišo zidati? Kaj še! V konoplje se uleže, jezik
 22 17 |    namene gleda, pridemo vsi dol v pekel." ~
 23 18 |          vesel biti, da ga dobom v krdelu, kjer bi ga ne iskal
 24 19 |    nekatero streho sem spal. Tam v Beneži-Najstati sem bil,
 25 20 |                       Kje je to: v Beneži-Najstati?" ~
 26 36 |         je še mimogredoč duhoven v nadlogi pustil in svojo
 27 36 |        rokavom, pridejo mi solze v oči. ~
 28 37 |       utišila in napasla, temveč v cunje me je zavila in nesla
 29 37 |         je zavila in nesla me je v hosto k potu v reso, da
 30 37 |       nesla me je v hosto k potu v reso, da bi me kdo po poti
 31 37 |       ali ko so videli, kaj veka v resi, potuhnili so se in
 32 37 |          svojega poroda ne pusté v resi na mrazu. In vendar
 33 37 |       mrazu. In vendar sem včasi v svojem življenju prav v
 34 37 |          v svojem življenju prav v resnici mislil -- Bog mi
 35 37 |          bil zmrznil. Hudega sem v svojem življenju tako in
 36 38 |         vasi tedaj me je pobral, v svoj kožuh zavil in kakor
 37 38 |         na sv. Luka dan dobil in v resi našel, krstili so me
 38 38 |          drugega gospodar izredi v dveh letih in ima nekaj
 39 38 |       Kako sem bil možu hvaležen v dejanju, povedal vam bom! ~
 40 39 |         in da me je usnjar Rápas v hosti dobil kakor ježa v
 41 39 |         v hosti dobil kakor ježa v resju. Do devetega leta
 42 40 |       Nič več nisem bil tako rad v druščini, zdelo se mi je,
 43 40 |         mi je, da mi bodo povsod v oči metali, da sem iz hoste
 44 43 |         Bil je pa najpremožnejši v vasi. Tako sem vedel, da
 45 45 |          najčednejša, kar jih je v nedeljo k maši prihajalo.
 46 45 | prihajalo. Bila je tudi izšolana v mestu, znala je pisati,
 47 50 |       moj, "vzemi ga in pojdi si v mojo klet po vino. Boljše
 48 53 |          da bi katera iz te hiše v mojo hišo prišla. Ti si
 49 54 |          ne da ni toliko, kar se v oči vrže brez škode. ~
 50 56 |        od dne do dne bolj vrasla v srce in kakor vsi neumni
 51 57 |        potrpežljiva. Tako sva se v enem dnevu sprla in sva
 52 60 |      Nemškega doma. Precej ko je v naš kraj prišel, ni znal
 53 60 |          stari babici, katero je v grajskem gozdu dobil, da
 54 61 |      gospodom peljal. Če sem šel v nedeljo pri farni cerkvi
 55 61 |     nedeljo pri farni cerkvi jaz v krčmo, šel je še on z menoj;
 56 62 |      smela za kratek čas z menoj v krčmo.Vselej se ji je domov
 57 63 |      kadar sem ž njim prišel kam v krčmo. Slišal sem besede,
 58 65 |      mojo deklico po navadi malo v krčmi po maši. Našli smo
 59 75 |       nisem vedel, kaj ta beseda v nemškem pomenja. ~
 60 78 |           ni cesarju. To je amen v očenašu. ~
 61 83 |       nevarna, zlasti za človeka v mojih letih. Valpet je tudi
 62 84 |         kesal sem se, da sem šel v krčmo. Za drugo krat bom
 63 85 |          Kadar je bilo treba iti v grad, šli so oče ali hlapec.
 64 87 |     grasčakovi volji menijo mene v vojake vtakniti, ker nimam
 65 87 |        bi jaz vojak bil in daleč v deveti deželi umrl. Brž
 66 88 |          mu nekaj besed povedal, v zobe se mu zasmejal. ~
 67 91 |           da se varuj po temi in v copatah hoditi okoli mene,
 68 92 |         je stisnil in šel naprej v hosto, kamor se je bil namenil.
 69 95 |     drugače ni bilo. Solze so mi v oči prišle, ko sem od svoje
 70 97 |        te imam rad," dejal je in v kupico gledal, "želim ti,
 71 102|        zakaj sem jo včeraj videl v ograji pod hrastom z grajskim
 72 104|        jutro sešla se, valpta še v misel nisem jemal. Zdelo
 73 106|        večkrat, da je bil valpet v vasi in pri sosedu v krčmi,
 74 106|      valpet v vasi in pri sosedu v krčmi, posebno na večer.
 75 107|    nedeljo popoldne sem ga našel v krčmi pri sosedu. Ko v izbo
 76 107|     našel v krčmi pri sosedu. Ko v izbo stopim, sedel je sam
 77 107|          veliko vaščanov je bilo v hiši, nobene nisem rekel.
 78 107|         in smejal se, ona pak je v mizo zrla in le malo odgovarjala.
 79 116|       njo. Nazaj ga ni bilo več, v veži pak je še govoril ž
 80 117|          kričal, da so me ljudje v krčmi pogovarjali in krotili,
 81 118|        dekle pravila, bledel sem v svoji bolezni vedno o valptu,
 82 120|       nisem mogel biti vesel. In v nedeljo, ko je od maše šla,
 83 123|      praviti. Jaz sem stare možé v mladosti prav rad poslušal,
 84 129|           Ali je kakov črn maček v vasi?" vpraša me. ~
 85 130|      vodi zaklal ga in pri ognju v hosti sežgal tako, da bode
 86 131|      mačka in potem greva ž njim v grajski gozd. Na vrhu posekanega
 87 135|           Kar se mi zazdi, da je v grmovju nekaj počilo, kakor
 88 142|           da te ne bo nikdar več v vasi pri njej videti. Če
 89 143|   izpuliti, pa dobro sem ga imel v kleščah. ~
 90 148|     nekaj zarjovem in se spustim v dir za njim. Pa ušel mi
 91 150|        Tako sem bil neko nedeljo v cerkvi. Žegnanje je bilo,
 92 150|        smo stali. Tam spredaj je v svojem posebnem stolu sedel
 93 155|      graščakom iz cerkve prišel. V žepu sem imel zaklepčni
 94 155|        sem nanj planil, podrl ga v hipu na tla in zabodel.
 95 156|          sem izpod cerkve in šel v hosto. ~
 96 157|           najrajši bi se pokopal v zemljo, da bi me več ne
 97 157|     kakor divjo zver, če ostanem v deželi. In Bog, kaj bo ta
 98 158|          Pogledam tam skozi okno v sobo, kjer je navadno valpet
 99 159|        nisem iz hudobije, temveč v nepremisleku. Pa ko do hiše
100 162|       zapravil sem sproti, da bi v pijači pozabil, kako mi
101 163|     spoznal, kako neumen sem bil v mladosti. Kaj je bilo vsega
102 163|       vsi vkup pa kaj malo modri v življenju. ~
103 164|         ubogim zapustil; mene še v misli ni vzel, dà, še slišati