Par.

 1 1  |   lazila po hosti in ves ta čas mi je sitni Pumpreht pravil --
 2 1  | Pumpreht pravil -- stoj! zdi se mi, da še povedati ne smem,
 3 1  |        še povedati ne smem, kaj mi je pravil, zakaj bere se
 4 2  |                          Vendar mi vest ne da drugače, da to
 5 13 |         stresnil se, tako da se mi je revež res smilil. Ali
 6 18 |   mogoče odpraviti, zdele so se mi vendar te poslednje njegove
 7 18 |       takega moža nenavadne, da mi je pri tej priči zanimiv
 8 23 |   dandanes nočem. Vem, da boste mi dejali, da sem neumen in
 9 32 |                         Težavno mi je bilo Pumprehta samega
10 34 |                     Nekaj potem mi je starec jel praviti svoje
11 36 |         jok za rokavom, pridejo mi solze v oči. ~
12 37 | nakopavati na glavo; pozneje so mi pravili sami. Zadnji je
13 37 |     usnjar Rápas, edini mož, ki mi je na tem svetu toliko dobrega
14 37 |         v resnici mislil -- Bog mi greh odpusti! -- da bi bil
15 37 |       ko dobrega in po vsem tem mi še ne more živ krst povedati,
16 37 |        bi bil tačas umrl, da bi mi tudi tam na onem svetu posebne
17 39 |         bi mogel pozabiti, kako mi je bilo tačas pri srcu,
18 39 |      bil kakor nobeden. Kdor se mi je zameril, ta je bil tepen.
19 39 |         In ob neki taki priliki mi je nekdaj eden tovarišev
20 40 |        rad v druščini, zdelo se mi je, da mi bodo povsod v
21 40 |    druščini, zdelo se mi je, da mi bodo povsod v oči metali,
22 40 |         kar sem zvedel, pričalo mi je že moje ime. ~
23 41 |        se pa nisem zmenil. Dela mi ni manjkalo, kruha tudi
24 42 |          povsod sem bil. Zaupal mi je kakor sam sebi. ~
25 43 |                         Večkrat mi je dejal: "Fant, priden
26 44 |     staremu posebno pogodu. Dal mi je denarja, kolikor sem
27 45 |         po malem pil sam. Pa ni mi bilo le zavoljo vina. Sosed
28 54 |      trmoglav. Pustim je ne, če mi stari ne da ni toliko, kar
29 55 |      sem jaz spoštoval moža, ki mi je bil več ko oče. ~
30 56 |        kakor popred. Deklica se mi je od dne do dne bolj vrasla
31 57 |     čuden. Sam nisem vedel, kaj mi je. Tačas je imela deklica
32 58 |        Da sem ji nagajal, to se mi je tako zdelo, kakor bi
33 59 |       je imel čudno nemško ime. Mi smo mu rekli: Druban, pisal
34 61 |       imel tlako opravljati, ni mi bilo treba nikdar delati,
35 61 |        Stal sem pri valptu, dal mi je tobaka ali cigaro in
36 61 |         ne sam, ampak valpet se mi je pridružil vselej, kadar
37 61 |       škric kosmati za menoj in mi ne dá miru, da bi sam govoril
38 65 |         da bo nekaj, kar že bo. Mi trije smo pili polič, oni
39 67 |         one druge mize, prinese mi nekdo polno kupo in pravi: "
40 83 |       misliti, kaj je bilo. Žal mi je bilo in prav se mi je
41 83 |       Žal mi je bilo in prav se mi je zdelo, da sva se z valptom
42 83 |       povem -- malo bal in zato mi je bilo žal. On je valpet
43 93 |       sem bil tam in strašno se mi je tožilo, če je nekaj časa
44 93 |       bila dalje vkup, zdela se mi je včasi prezgovorna, včasi
45 95 |       drugače ni bilo. Solze so mi v oči prišle, ko sem od
46 96 |        kakor malokdaj in, česar mi ni pred nikdar naravnost
47 103|     tisto noč spati. Večkrat se mi je že popred zdelo, da hodi
48 103|        da hodi za njo; zdelo se mi je, da ga tudi ona ne vidi
49 104|     misel nisem jemal. Zdelo se mi je pa, da ne govori več
50 104|      več tako potrpljiva ter da mi nobene zbadljive na dolgu
51 107|         Jeza me je popadla, kri mi je vrela, pa veliko vaščanov
52 107|    vprašala, kaj hočem piti. Ko mi vino prinese, ne rečem nič,
53 111|                             Ona mi je tajila, da bi bila o
54 112|        Strašno si siten!" rekla mi je tudi zdaj in to me je
55 118|         je bila polotila. Kakor mi je potlej dekle pravila,
56 119|     enkrat prišla vprašat, kako mi je, in me je hotela videti,
57 120|         jaz svojega sklepa. Kaj mi je mar valpet? Kaj ravno
58 120|        sem hotel misliti, pa ni mi šlo. Koder sem hodil, ona
59 120|       šlo. Koder sem hodil, ona mi je na misel hodila, kar
60 120|   hodila, kar sem delal, vse se mi je zdelo pusto, kar sem
61 120|        je od maše šla, zdelo se mi je, da ni vesela tudi ona
62 121|         sem sam pri sebi. Ko bi mi kdo utegnil povedati, da
63 121|       za njo, da ga ne mara, da mi je vendar še zvesta. ~
64 122|                     Te misli so mi zopet staro jezo do valpta
65 123|       verjel sem tačas vse, kar mi je kdo povedal. Tako sem
66 124|         ali me ima ona rada ali mi je res nezvesta zaradi onega
67 126|                          Koliko mi boš dal, pa ti bom povedal
68 130|       Jaz povem, da je, in reče mi ga skrivaj ujeti in zapreti,
69 135|                          Kar se mi zazdi, da je v grmovju nekaj
70 143|                       Skušal se mi je izpuliti, pa dobro sem
71 148|  spustim v dir za njim. Pa ušel mi je tisto noč. ~
72 149|               Da je to res, kar mi je nazadnje povedal, tega
73 151|      bil nekaj ves drug, šeptal mi je vedno kaj na uho, norčeval
74 151|         in drugih reči, tako da mi je bil že prav siten in
75 157|    uležem na mah. Nekaj časa se mi je zdelo, da sem na tujem
76 157|      sem bil; mislil sem, da se mi vse le sanja. Kmalu pa se
77 157|       vse le sanja. Kmalu pa se mi kri umiri, začnem premišljati.
78 159|      svojega očeta prositi, naj mi ne zameri, naj me ne zavrže;
79 159|        Pa ko do hiše pridem, ni mi dalo stopinje več storiti,
80 162|       bi v pijači pozabil, kako mi je bilo nekdaj in zakaj
81 165|     trdo skorjo moliti, zagreni mi vse in dostikrat bi obsedel