Par.

 1 1  |        kako sem ga obiral -- to me tolaži in še enkrat ponavljam:
 2 1  |      dal, zakaj njegova mati bi me potem za lažnika in vedi
 3 26 |        ki je nemško govorila in me za nos zvodila. Ko bi pa
 4 29 |                        Zapodila me je! Pomisli ti," dejal je
 5 37 |       bili. Moje matere, kateri me je, menim, Bog ob času dal,
 6 37 |      menim, Bog ob času dal, ko me ravno ni hotela, bilo je
 7 37 |     bilo je mene sram; zakaj ni me dojila, ni me povijala,
 8 37 |          zakaj ni me dojila, ni me povijala, ne ponoči vstajala,
 9 37 | vstajala, ni luči pihala, da bi me utišila in napasla, temveč
10 37 |         napasla, temveč v cunje me je zavila in nesla me je
11 37 |     cunje me je zavila in nesla me je v hosto k potu v reso,
12 37 |      hosto k potu v reso, da bi me kdo po poti gredoč pobral.
13 37 |      morda bolj ustregel, ko bi me bil tam pustil, da bi bil
14 38 |   Usnjar Rapas iz ** vasi tedaj me je pobral, v svoj kožuh
15 38 |         imel lastnih otrok. Ker me je ravno na sv. Luka dan
16 38 |        v resi našel, krstili so me za Luka Resarja. Njegove
17 38 |       Resarja. Njegove dekle so me izredile. Imel je ta moj
18 39 |        ni očeta ni matere in da me je usnjar Rápas v hosti
19 41 |        sprevidel sem vendar, da me ima rad. Za drugo se pa
20 42 |                          Izučil me je bil strojarije in, ko
21 45 |       ki bi si upal izpodrivati me, zakaj vsak me je poznal,
22 45 |      izpodrivati me, zakaj vsak me je poznal, da ni dobro z
23 45 |        ugovora, temveč bila sta me še vesela. ~
24 46 |         jaz hotel oditi, vpraša me: "Kam si namenjen, fant?" ~
25 53 |       potlej se moraš. Pa dobro me poslušaj: tukaj, kjer si
26 57 |        svoje pameti človek. Kar me je nekaj popadlo in bil
27 62 |        gotovo z nama. Neznansko me je jezilo, če sta ob taki
28 62 |         za vselej in nekaj časa me je ubogala. Ne vem, ali
29 62 |        ali ka-li, po poti domov me je valpet za ramo prijel
30 78 |      sem, da nas vse zmerja. To me zgrabi in povem mu, da ga
31 82 |      menoj, če nisem zanj. Jeza me obsede, vstanem in mu tako
32 82 |    Zarjovel je, svetlo, strašno me je pogledal, s pestjo zapretil
33 84 |  Premišljevaje te reči, skrbelo me je malo in kesal sem se,
34 85 |      znesel nad menoj in skušal me kako zakopati. ~
35 87 |    drugi vaški mladeniči. Stari me je rad imel. Ustrašil se
36 87 |         deveti deželi umrl. Brž me je dal prepisati, gospodarstvo
37 96 |         prišel domov. Moj stari me je bil vesel. Preštel je
38 96 |    Preštel je denar in pohvalil me je, da sem dobro kupčeval.
39 98 |      mar," pravim jaz in jezilo me je, da oče tako govori. ~
40 103|       že dolgo pozna! In vendar me je pekla ta novica tako,
41 106|       bil rad šel, pa neka trma me je zadrževala. Mislil sem,
42 107|      njega je sedela Reza. Jeza me je popadla, kri mi je vrela,
43 107|     rekel. Dekle je zardela, ko me je zagledala, prišla k meni
44 107|     zagledala, prišla k meni in me vprašala, kaj hočem piti.
45 107|     meni govorila, kajti valpet me je vedno gledal in smejal
46 107|         malo odgovarjala. Ko bi me ne bilo drugih ljudi sram,
47 109|                 Pride k meni in me vpraša, kaj čem. ~
48 112|     rekla mi je tudi zdaj in to me je zbodlo, da nikdar tako. ~
49 117|  pobijal, klel in kričal, da so me ljudje v krčmi pogovarjali
50 118|        dan sem bil bolan. Glava me je bolela tako, da nisem
51 118|      časa, vročinska bolezen se me je bila polotila. Kakor
52 119|         vprašat, kako mi je, in me je hotela videti, pa moj
53 120|       kar sem videl, spominjalo me je nje. Nikoli nisem mogel
54 121|         da jo ogovorim! Pa sram me je bilo, nisem šel. Morda
55 121|       je bilo, nisem šel. Morda me pa vendar rada ima! O, ko
56 124|       Kaj, ko bi jaz vedel, ali me ima ona rada ali mi je res
57 129|       črn maček v vasi?" vpraša me. ~
58 131|        veroval in še malo strah me je bilo. ~
59 134|        ni bilo nikjer. Opeharil me je bil. Jezen vstanem in
60 135|      počakal. Valpet je bil. Ni me koj spoznal in rekel je: "
61 139|     vedel, kaj bi rekel, bal se me je, ker sva bila sama ponoči,
62 142|     predrobil žile in kosti, da me boš do smrti pomnil." ~
63 147|                              Če me prav ni več k tvoji ljubici,
64 147|       tvoji ljubici, pa pomnila me bode. Zdaj jo le vzemi za
65 148|         Ko to zaslišim, pograbi me jeza, nekaj zarjovem in
66 149|         mogel verjeti. Pa peklo me je neznansko. Da bi se bila
67 149|         res, kar je dejal. Sram me je bilo in nisem vedel,
68 151|        sem ga bil spodrinil, ni me mogel lahko videti. Danes
69 155|         divji kakor živina, nič me ni bilo sram, ničesar se
70 156|         je graščak, pa nihče se me ni upal dotakniti. Pobegnil
71 157|       Človeka sem umoril! Groza me je bilo. Valjal sem se po
72 157|         pokopal v zemljo, da bi me več ne bilo. Vse življenje
73 157|       svojega drugega očeta, ki me je prav učil? Zaradi nje
74 157|       ki je zame ni več. Biriči me bodo pojali kakor divjo
75 158|         smrti, mislim si, in to me nekaj utolaži. Tiho se priplazim
76 158|       priplazim do grada. Nihče me ni čutil. Pogledam tam skozi
77 159|  prositi, naj mi ne zameri, naj me ne zavrže; kar sem storil,
78 161|         le iz dežele šel. Nihče me ni vprašal za popotni list,