Par.

 1 1  |                    Druščine res nisem imel posebne, kaj bi dejal,
 2 17 |       kaj je ta svet, kakor jaz nisem vedel. Ko sem bil jaz mlad,
 3 23 |     reči počenjati, govoriti pa nisem hotel znati več kakor toliko,
 4 23 |        brez moje volje naučila, nisem hotel govoriti in še dandanes
 5 26 |      poslušali in tudi že davno nisem pravil in -- da po pravici
 6 32 |        je videl, da jaz nikakor nisem voljen ž njim iti, odšel
 7 36 |        vselej domislim in, dasi nisem eden takih, ki imajo jok
 8 37 |       Svoje matere in očeta jaz nisem nikdar poznal in živ človek
 9 38 |        četrta zapoved. Tudi jaz nisem nič pomislil. Kako sem bil
10 39 |      hodili fantje k nauku. Jaz nisem bil nerodne glave, zato
11 39 |      eden prvih. Tudi za moč se nisem ustrašil nobenega vrstnika
12 40 |       naturo spremenil. Nič več nisem bil tako rad v druščini,
13 40 |     tako sem usnjarja klical -- nisem hotel popraševati. Da je
14 41 |         ima rad. Za drugo se pa nisem zmenil. Dela mi ni manjkalo,
15 44 |         sem bil star. Tovarišev nisem imel, zato ker jih nisem
16 44 |        nisem imel, zato ker jih nisem iskal. Drugi fantje so hodili
17 44 |         lahko za pijačo dal, pa nisem hotel. To pa je bilo mojemu
18 51 |          Jaz sem se potuhnil in nisem rekel nobene. Mislil sem
19 57 |    siten, čemeren in čuden. Sam nisem vedel, kaj mi je. Tačas
20 57 |      vselej križ z menoj, zakaj nisem jenjal, da sem tudi njej
21 61 |         maše gredoč za dekleti, nisem šel nikdar z drugimi fantini,
22 62 |         nemški govoriti, da jaz nisem mogel umeti. Vselej sem
23 63 |                             Jaz nisem odgovoril ničesar, verjel
24 63 |      bodo kdaj ven vrgli. Rekel nisem ne bev ne mev, pa mislil
25 65 |        več bokalov na mizo. Jaz nisem bil nikdar brez denarja
26 71 |    Nemški valpet je klel, da ga nisem zastopil, z zobmi škrtal
27 75 |         pravim jaz, ki tačas še nisem vedel, kaj ta beseda v nemškem
28 78 |              še več je govoril, nisem ga umel, pa vedel sem, da
29 82 |                    Jaz ga tačas nisem prav zastopil. Mislil sem,
30 82 |         za menoj in z menoj, če nisem zanj. Jeza me obsede, vstanem
31 83 |         njega samega. Drugih se nisem bal, njega pak sem se --
32 85 |                      Dolgo časa nisem videl valpta. Kadar je bilo
33 85 |     Kmalu pak sem zvedel, da se nisem motil, ko sem mislil, da
34 88 |       ga začel in nič več se ga nisem ogibal, še iskal sem ga;
35 93 |        tožilo, če je nekaj časa nisem videl. Brez nje sem mislil,
36 100|        nos zvodila, pa povedati nisem smel, dasiravno bi bil rad
37 103|        pekla ta novica tako, da nisem mogel vso tisto noč spati.
38 103|     Zmerom sem se pa tolažil in nisem verjel svoji misli, saj
39 104|     sešla se, valpta še v misel nisem jemal. Zdelo se mi je pa,
40 106|    posebno na večer. Ali jaz ga nisem mogel nikdar dobiti, da
41 107| vaščanov je bilo v hiši, nobene nisem rekel. Dekle je zardela,
42 117|   Napijem se tisto popoldne, da nisem vedel, kje sem in kaj delam.
43 117| pogovarjali in krotili, da Reze nisem videl celo popoldne, sicer
44 118|     Glava me je bolela tako, da nisem mogel vstati. Obležal sem
45 120|    spominjalo me je nje. Nikoli nisem mogel biti vesel. In v nedeljo,
46 121|   ogovorim! Pa sram me je bilo, nisem šel. Morda me pa vendar
47 135|         je človek, poznal ga pa nisem še. To sem koj vedel, da
48 139|        bila sama ponoči, jaz pa nisem vedel, kako bi začel. Tako
49 141|                      Mislim, da nisem dolžen odgovoriti," pravi
50 149|       je nazadnje povedal, tega nisem mogel verjeti. Pa peklo
51 149|         ženske tega sveta, tega nisem mogel verjeti. Če sem pa
52 149|        se svet podere. Nje same nisem mogel vprašati, ali je res,
53 149|       dejal. Sram me je bilo in nisem vedel, kaj bi počel, ko
54 155|        ni bilo sram, ničesar se nisem bal. ~
55 157|       da sem na tujem svetu, da nisem tisti, ko sem bil; mislil
56 157|      Zakaj sem to storil? Zakaj nisem poslušal besedi svojega
57 158|          Videti moram, morda ga nisem do smrti, mislim si, in
58 159|         zavrže; kar sem storil, nisem iz hudobije, temveč v nepremisleku.
59 159|      dalo stopinje več storiti, nisem se upal potrkati. Obrnem
60 161|            In šel sem; kam, sam nisem vedel. Tačas je bilo še
61 162|       dom pogledat, kako je, pa nisem si upal. ~
62 163|         vsega tega treba, zakaj nisem bil mlad te pameti, da bi
63 164|       nihče spoznal in tudi sam nisem nikomur pravil, kdo sem. ~