Par.

 1 1  |    imel posebne, kaj bi dejal, še dobršne ne ono jesen, ko
 2 1  |      obiral -- to me tolaži in še enkrat ponavljam: prav dolgočasen
 3 1  |  pravil -- stoj! zdi se mi, da še povedati ne smem, kaj mi
 4 1  |      za lažnika in vedi ga bog še za koga obdolžila, če še
 5 1  |       še za koga obdolžila, če še živi. ~
 6 2  |       skritih dobrih lastnosti še eno vidno, namreč polno
 7 4  |    mimo držala, domislim se pa še, da ga nisva poprej videla,
 8 5  |   nabranega obraza in velikih, še vedno živih oči. Hodil je
 9 5  |     kljukasti palici in je bil še precej snažno opravljen. ~
10 6  |       mu tisto vino, kar ga je še v čutari, daj! Saj ga imava
11 10 |   Pumpreht ter ogleda čutaro. "Še ga je za tri debele požirke.
12 12 |                                Še kos kruha bom dal povrhu,
13 17 |        in dejal: "Ta gospod je še ves neumen. Komaj je babnico
14 17 |     videl kdo hišo zidati? Kaj še! V konoplje se uleže, jezik
15 21 |                       To je že še nekaj več ko devet korakov
16 22 |               Tedaj znate tudi še kak drug jezik govoriti,
17 23 |        svoj zaslužek zapravil. Še tisto, kar so se ušesa brez
18 23 |        nisem hotel govoriti in še dandanes nočem. Vem, da
19 29 |      zvedel, čigava je, in bom še druge strune napel. Kaj
20 36 | opešanega človeka, katerega je še mimogredoč duhoven v nadlogi
21 37 |      dobrega in po vsem tem mi še ne more živ krst povedati,
22 40 |      popred zvedel, ko sem bil še manj pri pameti. Zakaj od
23 45 |    ugovora, temveč bila sta me še vesela. ~
24 53 | osemnajst sto dolga, drugam pa še bogve koliko. Sicer pa ti
25 53 |      koliko. Sicer pa ti moram še povedati, da ljudi te rodovine
26 57 |        dnevu sprla in sva bila še tisti večer dobra. ~
27 61 |     cerkvi jaz v krčmo, šel je še on z menoj; če sem jaz plesal,
28 65 | očetovega pri sebi. Mislil sem še enkrat toliko vina na mizo
29 66 |                          Midva še ne greva kmalu," rečem ji, "
30 75 |  pijana!" pravim jaz, ki tačas še nisem vedel, kaj ta beseda
31 78 |            Te Kranjci, ti ---" še več je govoril, nisem ga
32 83 |   sovražnike naredil in potlej še njega samega. Drugih se
33 87 |       bo meni prepustil, pa ne še tako brž. Premislil se je
34 88 |        več se ga nisem ogibal, še iskal sem ga; rad bi mu
35 91 |    lopniti, to veš menda in se še lahko prepričaš." ~
36 94 |       sem jo, včasi sem bil pa še jaz tako neumen, da sem
37 97 |   Ženiti se boš moral; pa zdaj še ne. Čemu tedaj stičeš okoli
38 103|       kdo je on in kaj je ona. Še kaka druga deklica bi se
39 104|   drugo jutro sešla se, valpta še v misel nisem jemal. Zdelo
40 116|        bilo več, v veži pak je še govoril ž njo, dobro sem
41 120|  Manjka jih ne, druge so morda še boljše in bolj poštene.
42 121|                         Zakaj, še zdaj ne vem. Kolikokrat
43 121|       ne mara, da mi je vendar še zvesta. ~
44 131|    take neumne reči veroval in še malo strah me je bilo. ~
45 135|     človek, poznal ga pa nisem še. To sem koj vedel, da berač
46 149|       znamenje, ali jaz sem se še vendar tolažil, da kaj drugega
47 158|  zraven njega je dekla sedela. Še je bil živ. O Bog in Mati
48 159|   obrnem proti vasi. Hotel sem še svojega očeta prositi, naj
49 161|     nisem vedel. Tačas je bilo še drugače na svetu ko današnji
50 161|    človeka, naj ide, kamor je, še tako daleč. Takrat pak je
51 164|       in ubogim zapustil; mene še v misli ni vzel, dà, še
52 164|        še v misli ni vzel, dà, še slišati ni mogel o meni.
53 164|      oni svet. Njen otrok živi še. Mene ni doma nihče spoznal
54 165|     sem že bil, nekaj časa sem še delal, pa ne dolgo. Začel
55 165|     hiše do hiše hoditi, kakor še zdaj hodim. Dolgo menda