Par.

 1 3  |        sem mu dokazoval, da je bilo česen jesti pač v nekdanjih
 2 17 |       menite, da bi meni treba bilo zdajle za to kapljo vina
 3 23 |       pa zaradi neke ženske je bilo vse to." ~
 4 30 |       ničesar. To Pumprehtu ni bilo pogodu in dejal je: ~
 5 32 |                  Težavno mi je bilo Pumprehta samega domov odpraviti.
 6 37 |         ko me ravno ni hotela, bilo je mene sram; zakaj ni me
 7 37 |     onem svetu posebne sile ne bilo. ~
 8 39 |     mogel pozabiti, kako mi je bilo tačas pri srcu, ko sem zvedel,
 9 40 |                  Mislim, da bi bilo bolje, ko bi bil to popred
10 41 |        Tako tudi meni kmalu ni bilo več dosti mar. Čeravno je
11 42 |       kupoval kože in, kjer je bilo treba, povsod sem bil. Zaupal
12 44 |       pa nisem hotel. To pa je bilo mojemu staremu posebno pogodu.
13 45 |        malem pil sam. Pa ni mi bilo le zavoljo vina. Sosed je
14 45 |     reč kmalu zvedeli in ni ga bilo, ki bi si upal izpodrivati
15 46 |                         Vse je bilo dobro, dokler ni moj stari
16 53 |   pomisli, kaj sem govoril. Ni bilo zastonj ni neumno ne." ~
17 58 |        je tako zdelo, kakor bi bilo potrebno; pomlad se človeku
18 60 |  petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, katero je
19 61 |        tlako opravljati, ni mi bilo treba nikdar delati, Stal
20 64 |                      In res je bilo nekoč zavrelo. ~
21 83 |      začel sem misliti, kaj je bilo. Žal mi je bilo in prav
22 83 |         kaj je bilo. Žal mi je bilo in prav se mi je zdelo,
23 83 |         malo bal in zato mi je bilo žal. On je valpet pri gradu,
24 85 |   nisem videl valpta. Kadar je bilo treba iti v grad, šli so
25 86 |    graščak kaj namerja, kar ni bilo dobro, prestrigel mu je
26 95 |                      Poleti je bilo okoli po deželi več semnjev
27 95 |   Nerad sem šel, pa drugače ni bilo. Solze so mi v oči prišle,
28 95 |         mislil sem; drugače ni bilo. Naprežem dva konjiča, oba
29 95 |      mlada in debela, da ju je bilo lepo gledati, usedem se
30 103|                          To ni bilo gotovo nič posebnega, kar
31 107|   vrela, pa veliko vaščanov je bilo v hiši, nobene nisem rekel.
32 107|       odgovarjala. Ko bi me ne bilo drugih ljudi sram, prijel
33 116|        gre za njo. Nazaj ga ni bilo več, v veži pak je še govoril
34 121|        ogovorim! Pa sram me je bilo, nisem šel. Morda me pa
35 131| veroval in še malo strah me je bilo. ~
36 134| bukovja pogledal, berača pa ni bilo nikjer. Opeharil me je bil.
37 139|     jaz pa vštric njega. Ni mu bilo po volji, da je ravno mene
38 139|      ven na raven. Do grada ni bilo več daleč. ~
39 149|       kar je dejal. Sram me je bilo in nisem vedel, kaj bi počel,
40 149|        bleda, tiha, malo jo je bilo videti. To je bilo že slabo
41 149|       jo je bilo videti. To je bilo že slabo znamenje, ali jaz
42 150|  nedeljo v cerkvi. Žegnanje je bilo, natlačeni smo stali. Tam
43 154|    sledni pes. Treba mu jih je bilo po plečih nametati. Jaz
44 155|        kakor živina, nič me ni bilo sram, ničesar se nisem bal. ~
45 157|        sem umoril! Groza me je bilo. Valjal sem se po tleh,
46 157|        zemljo, da bi me več ne bilo. Vse življenje je zdaj proč.
47 161|      sam nisem vedel. Tačas je bilo še drugače na svetu ko današnji
48 162|     pijači pozabil, kako mi je bilo nekdaj in zakaj sem dom
49 163|    tudi jaz šele potlej, ko je bilo prepozno, spoznal, kako
50 163|     sem bil v mladosti. Kaj je bilo vsega tega treba, zakaj
51 165|      in rad bi videl, da ne bi bilo. Zakaj, če se spomnim, da