| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Josip Jurcic Nemški valpet IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Par.
501 29 | in bom še druge strune napel. Kaj pa vi, mož, ali ste 502 67 | pa onemu svojemu tovarišu napij, ne vem, kako ga že kličejo, 503 117| Napijem se tisto popoldne, da nisem 504 17 | kakor bi za svinje v mlin napravil v raztrgan žakelj. Vidite, 505 27 | je bil starec, ni se dal napraviti, da bi bil kaj povedal. ~ 506 95 | mislil sem; drugače ni bilo. Naprežem dva konjiča, oba mlada in 507 96 | česar mi ni pred nikdar naravnost z besedo povedal, povedal 508 132| Šele do jutri zjutraj se bo naredilo," pravi moj coprnik, "dajte 509 123| dejal in trdil, da zna tako narediti, da človek za eno misel, 510 2 | kakor lisica in lisjak v narodni pesmi -- oba vkup pila. ~ 511 21 | Dunaja sèm," pravi mož in se nasmehne, da ne vem tega. Šele po 512 13 | premisleku se starec usede nama nasproti in jezno začne česen lupiti 513 89 | praviti, da si bil ptičem nastavil, pa so ti stave in zanke 514 7 | glavico česna vam dam, mož, nate!" ~ 515 8 | Pumpreht, zaničljivo ustna nategnil na smeh in dejal: "Česen 516 150| cerkvi. Žegnanje je bilo, natlačeni smo stali. Tam spredaj je 517 107| vino prinese, ne rečem nič, natočim in pijem. Valpet jo pokliče 518 1 | vendar zraven vsega drugega natolcevanja ne upal izreči, da Pumprehta 519 40 | Zakaj od tačas sem svojo naturo spremenil. Nič več nisem 520 23 | se ušesa brez moje volje naučila, nisem hotel govoriti in 521 39 | spoved smo hodili fantje k nauku. Jaz nisem bil nerodne glave, 522 158| skozi okno v sobo, kjer je navadno valpet ležal. Vidim ga na 523 58 | bi bila vedno le pomlad, naveličal bi se je človek. ~ 524 5 | Že ta prošnja je naznanjala vsakdanjega berača. Bil 525 59 | Naša vas je tlako in desetino 526 36 | je, poslušaje to povedko našega Gospoda, domislil prvič 527 65 | navadi malo v krčmi po maši. Našli smo notri več fantinov in 528 61 | obesil. Kadar sem jaz za našo hišo imel tlako opravljati, 529 37 | tem trpljenjem zaslužil nebesa ali ne. Tako pa sodim, ko 530 86 | graščakovega nezakonskega in vendar nedeviškega življenja. Zato je duhovni 531 162| zakaj sem dom zapustil. Rad, neizrečeno rad bi bil šel večkrat na 532 106| Dostikrat bi bil rad šel, pa neka trma me je zadrževala. Mislil 533 18 | poslednje njegove besede tako nekako modre in za takega moža 534 19 | na več mojih vprašanj. "Nekatere matere kruh sem jedel in 535 67 | Ko je odšla z nekaterimi tovarišicami one druge mize, 536 19 | matere kruh sem jedel in pod nekatero streho sem spal. Tam v Beneži-Najstati 537 164| kmalu iz tega kraja. Moja nekdanja ljuba tudi ni več živela; 538 3 | je bilo česen jesti pač v nekdanjih starih časih nesloveče opravilo, 539 67 | one druge mize, prinese mi nekdo polno kupo in pravi: "Na, 540 39 | ta je bil tepen. In ob neki taki priliki mi je nekdaj 541 78 | dajati si ne dam nikomur, ni Nemcu, ni Lahu, ni beraču, ni 542 79 | Ti Nemec, ne kranjski," pravi valpet. ~ 543 149| ž njim govorila s svojo nemščino vselej, kadar je mogla, 544 75 | nisem vedel, kaj ta beseda v nemškem pomenja. ~ 545 18 | modre in za takega moža nenavadne, da mi je pri tej priči 546 159| nisem iz hudobije, temveč v nepremisleku. Pa ko do hiše pridem, ni 547 115| Ne utegnem," odgovori neprijazno in gre venkaj. 548 3 | hodila bosonoga gospodična, neprimerljivo lepa Dulcinija iz Toboze, 549 39 | fantje k nauku. Jaz nisem bil nerodne glave, zato sem bil eden 550 37 | v cunje me je zavila in nesla me je v hosto k potu v reso, 551 28 | ko je zagledal, da moj neslani tovariš Blaž Pumpreht gre 552 3 | trdil, da sicer ve, kako nesloveča in kmečka jed je to, da 553 3 | v nekdanjih starih časih nesloveče opravilo, da pa današnji 554 73 | Nihče te ne bo tepel, sraka neumna!" pravim jaz in plačam krčmarju 555 131| godrnjati. Jaz sem tačas take neumne reči veroval in še malo 556 53 | govoril. Ni bilo zastonj ni neumno ne." ~ 557 83 | mogočen, zamera pri njem nevarna, zlasti za človeka v mojih 558 53 | tukaj, kjer si ubral, ne boš neveste imel. Na mojo domačijo ne! 559 46 | obtožila, kakovo in katero nevesto sem si izbral. On ni bil 560 61 | deklico. Včasi sem bil prav nevoljen in jezen, kaj postopa ta 561 86 | potrjevati graščakovega nezakonskega in vendar nedeviškega življenja. 562 124| ima ona rada ali mi je res nezvesta zaradi onega nemškega valpta!" 563 32 | Šele ko je videl, da jaz nikakor nisem voljen ž njim iti, 564 59 | je njega rad imel, on pa nikogar razen svojega valpta. Oženjen 565 120| videl, spominjalo me je nje. Nikoli nisem mogel biti vesel. 566 60 | Njegov valpet je bil z Nemškega 567 99 | prava materina hči. Mati njena je štiri druge za nos zvodila, 568 159| proti sosedu. Tam potrkam na njeno okno, da bi njo odpuščanja 569 17 | babnico zagledal, že je k nji tekel. Ne ve, kaj je ta 570 53 | čeravno se ne prepiram ž njimi. Prevzetnežem in bahačem 571 154| Glej ga no, kaj ne veš, kaj ljudje 572 60 | prikupiti in pridobrikati kakor noben drug. Prve besede, ki se 573 103| saj vzeti je on ne more in noče, ona pak menda ima že toliko 574 142| vasi pri njej videti. Če nočeš, pa ti bom predrobil žile 575 120| Ko sem zopet na lastnih nogah stal, mislil sem, da bode 576 165| kriv, da moram na starost noge rabiti in za trdo skorjo 577 110| da bi se iz drugih ljudi norca delal!" ~ 578 151| mi je vedno kaj na uho, norčeval se iz valpta in drugih reči, 579 94 | Saj pravim, mlad človek nori, da sam ne ve kako ni kdaj. ~ 580 65 | krčmi po maši. Našli smo notri več fantinov in nekaj deklic. 581 103| In vendar me je pekla ta novica tako, da nisem mogel vso 582 155| žepu sem imel zaklepčni nož. Nič ne vem, kdaj sem ga 583 1 | in vedi ga bog še za koga obdolžila, če še živi. ~ 584 87 | gospodarstvo pak si je obdržal in pravico, prepis vzeti 585 105| nekoč jokal, ko sem bil sam. Obenem pak sem se zagrozil valptu: 586 61 | da se je bil ravno name obesil. Kadar sem jaz za našo hišo 587 1 | ničesar povedal, kako sem ga obiral -- to me tolaži in še enkrat 588 2 | vest ne da drugače, da to obiranje cesarskega pisača vsaj s 589 38 | otroka pa mora gledati in obirati leta in leta. In kaj ima 590 118| da nisem mogel vstati. Obležal sem za več časa, vročinska 591 17 | tresel. Tačas je pač lepe obljube delal in dejal: Molči, pes, 592 28 | Blaž Pumpreht gre nazaj, obmolknil je čisto in začel razbirati 593 82 | če nisem zanj. Jeza me obsede, vstanem in mu tako priložim 594 165| zagreni mi vse in dostikrat bi obsedel na potu, da bi s smrtjo 595 46 | Starikava babnica mu je obtožila, kakovo in katero nevesto 596 19 | in pijančeval, vesel in obupan." ~ 597 14 | drugo polovico pa je z obupnim pogledom v roki držal in 598 78 | ni cesarju. To je amen v očenašu. ~ 599 65 | ravno tačas sem imel veliko očetovega pri sebi. Mislil sem še 600 120| zmenim več zanjo, in svojemu očetovskemu reditelju sem pa moško obljubil, 601 1 | Pumpreht zvedel, kaj se očito o njem piše. Blaž Pumpreht 602 17 | da se je prvi in drugi oddušek starcu kaj prilegel, zakaj 603 131| Res drugega večera pride, odere pri vrbovem grmu črnega 604 119| pustil, z osorno besedo jo je odgnal in tako ni prišla več blizu. ~ 605 19 | Bog ne daj, da bi toliko!" odgovarjal je mož na več mojih vprašanj. " 606 149| počel, ko bi iz njenega odgovora spoznal, da je taka. Bila 607 141| Mislim, da nisem dolžen odgovoriti," pravi on. ~ 608 125| Ko vsi drugi spat odidajo, vprašam jaz berača, kako 609 3 | drugače o tem sodi, sosebno odkar je tam v španski deželi 610 7 | Ali on odkima z glavo, poželjivo ogleduje 611 33 | bil ta gospod tako pete odnesel? E, hudo kri sem imel, ne 612 1 | vzdignil in se vsemu dobremu odpovedal, bati se je vendar, da ne 613 37 | resnici mislil -- Bog mi greh odpusti! -- da bi bil mož meni morda 614 159| na njeno okno, da bi njo odpuščanja prosil. Nihče se ne oglasi. ~ 615 42 | strojarije in, ko sem bil odrasel, spremljal sem ga, kamor 616 56 | hodil sem vasovat k sosedu odsihdob kakor popred. Deklica se 617 95 | lepo gledati, usedem se odspredaj na naložene butare usnja 618 69 | razbil. Potem stolu nogo odtrgam in začnem mahati ko tri 619 67 | Ko je odšla z nekaterimi tovarišicami 620 159| odpuščanja prosil. Nihče se ne oglasi. ~ 621 10 | odgovori Pumpreht ter ogleda čutaro. "Še ga je za tri 622 7 | odkima z glavo, poželjivo ogleduje čutaro in pravi: "Škoda 623 120| Če sem jo pa doma srečal, ognil sem se ji ali, če se ni 624 120| sem hitro mimo nje brez ogovora. ~ 625 4 | videla, kakor da je naju ogovoril: "Prosim za dar božji, bodem 626 121| namenil, da grem k njej, da jo ogovorim! Pa sram me je bilo, nisem 627 102| zakaj sem jo včeraj videl v ograji pod hrastom z grajskim valptom 628 17 | bi si to ubogo življenje ohranil, ki ni trhlene jarmovke 629 140| katero? Zakaj se vedno tam okrog potičeš?" vprašam ga. ~ 630 67 | nekaterimi tovarišicami one druge mize, prinese mi nekdo 631 37 | umrl, da bi mi tudi tam na onem svetu posebne sile ne bilo. ~ 632 36 | usmilil ubogega, na samoti onemoglega in opešanega človeka, katerega 633 11 | tisti česen po roki in ga opazuje okoli in okoli. Videlo se 634 134| berača pa ni bilo nikjer. Opeharil me je bil. Jezen vstanem 635 36 | na samoti onemoglega in opešanega človeka, katerega je še 636 71 | Jaz sem bil kmalu delo opravil, hišo čisto pomel, vse ven 637 3 | nekdanjih starih časih nesloveče opravilo, da pa današnji svet že 638 61 | za našo hišo imel tlako opravljati, ni mi bilo treba nikdar 639 5 | je bil še precej snažno opravljen. ~ 640 1 | nobeden tistih bralcev, ki ga osebno poznajo, ničesar povedal, 641 119| oče je ni blizu pustil, z osorno besedo jo je odgnal in tako 642 54 | sebi: starost, sitnost, in ostal sem trmoglav. Pustim je 643 130| da bode samo ena koščica ostala, in s to koščico bom jaz 644 104| nobene zbadljive na dolgu ne ostane. ~ 645 157| pojali kakor divjo zver, če ostanem v deželi. In Bog, kaj bo 646 146| Gorje ti pa bo, če ne ostaneš mož beseda." Bil je že kakih 647 60 | vzel in raztepel in njo je osuval neusmiljeno. Bil je dolgin, 648 110| Tu k meni se usedi. Otorej sem menda že ko oni potepuh, 649 60 | tačas so se ga bali stari in otroci. ~ 650 38 | Zakaj saj veste, da je otročja reja najkasnejša in najslabša 651 38 | ima nekaj dobička od tega, otroka pa mora gledati in obirati 652 150| Za njim je stal valpet, oziral se po cerkvi sem ter tja, 653 69 | ki se je vame zaletel, pahnem po hiši, da je padel in 654 133| časa in gledam, kako se reč pali in žge, potem pa zadremljem 655 5 | oči. Hodil je ob kljukasti palici in je bil še precej snažno 656 17 | za mladih let imel tako pamet ko zdaj? Pa mlad človek 657 123| starih ljudeh ali pa druge pametne reči, skušnje in dogodke. 658 17 | stori, ko pridejo gorki pasji dnevi? Ali ga je videl kdo 659 17 | pride, sezidal si boš gorko pasjo hišo, da te ne bo več zeblo. 660 63 | po tleh, naj bo Peter ali Pavel. ~ 661 86 | Zato je duhovni mož povsod pazil in, kadar je čutil, da graščak 662 103| kaka druga deklica bi se ne pečala z biriškim valptom, katerega 663 8 | Česen sam na sebi v jezik peče in je trd, jaz pa zób nimam." ~ 664 123| berač pri nas čez noč. Pri peči je sedel po večerji in je 665 17 | gleda, pridemo vsi dol v pekel." ~ 666 103| dolgo pozna! In vendar me je pekla ta novica tako, da nisem 667 14 | Starec je bil polovico pekočega daru s trudom in težavo 668 61 | se ni s svojim gospodom peljal. Če sem šel v nedeljo pri 669 2 | lisica in lisjak v narodni pesmi -- oba vkup pila. ~ 670 71 | z zobmi škrtal in roke pestil. Vinski je bil, jaz tudi. ~ 671 60 | delali, stal je nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo 672 33 | da bi bil ta gospod tako pete odnesel? E, hudo kri sem 673 63 | svoje ude po tleh, naj bo Peter ali Pavel. ~ 674 37 | ponoči vstajala, ni luči pihala, da bi me utišila in napasla, 675 67 | polno kupo in pravi: "Na, pij pa onemu svojemu tovarišu 676 162| zapravil sem sproti, da bi v pijači pozabil, kako mi je bilo 677 44 | so vedeli, da bi lahko za pijačo dal, pa nisem hotel. To 678 76 | vpije valpet, čedalje bolj pijan. ~ 679 75 | potiplji, da imaš čevlje, reva pijana!" pravim jaz, ki tačas še 680 19 | Beneži-Najstati sem bil, stradal in pijančeval, vesel in obupan." ~ 681 107| ne rečem nič, natočim in pijem. Valpet jo pokliče k sebi 682 65 | kar že bo. Mi trije smo pili polič, oni pak so poklicali 683 2 | da to obiranje cesarskega pisača vsaj s tem malo popravim, 684 59 | Mi smo mu rekli: Druban, pisal se je drugače. Ta mož je 685 63 | niso mogli valpta videti. Pisano so tudi mene gledali, kadar 686 1 | Blažem Pumprehtom, c. k. pisarjem. Pa dasi je v tem poslednjem 687 45 | izšolana v mestu, znala je pisati, brati in nemško govoriti. 688 1 | zakaj bere se v svetem pismu: gorje mu, po komer pohujšanje 689 63 | kdor bo z menoj prišel vino pit, bode ga tudi pil in naj 690 33 | imel, ne bi se bil dal tako pitati ko zdaj! Pa kaj se hoče, 691 1 | zvedel, kaj se očito o njem piše. Blaž Pumpreht pak je preveč 692 73 | sraka neumna!" pravim jaz in plačam krčmarju vse, kar so oni 693 155| potegnil, ne vem, kdaj sem nanj planil, podrl ga v hipu na tla 694 154| Treba mu jih je bilo po plečih nametati. Jaz sem zmerom 695 1 | ko sem nekega popoldne na ploščati skali v hosti sedel z Blažem 696 156| se me ni upal dotakniti. Pobegnil sem izpod cerkve in šel 697 117| delam. Vem, da sem glaže pobijal, klel in kričal, da so me 698 118| sem, da se tepeva, da ga pobijam. Prepiral sem se tudi s 699 63 | mezinec stegne po njem! Pobiral bo svoje ude po tleh, naj 700 60 | gozdu dobil, da je drva pobirala ali zelenje smukala. Posodo 701 45 | jaz povedal. Tako sva se pobogala do dobrega in skoro vsak 702 17 | enaka po umu: nobeden se ne poboljša. Saj veste, da je star pes 703 135| sem lesen krepelec in sem počakal. Valpet je bil. Ni me koj 704 60 | ljudje dejali nemški valpet. Počasi se je pri delavcih naučil 705 149| bilo in nisem vedel, kaj bi počel, ko bi iz njenega odgovora 706 23 | jesti in piti in druge reči počenjati, govoriti pa nisem hotel 707 135| zazdi, da je v grmovju nekaj počilo, kakor da bi kdo na trhleno 708 149| bom naredil, naj se svet podere. Nje same nisem mogel vprašati, 709 15 | kakor bi ga devet biričev podilo. ~ 710 155| vem, kdaj sem nanj planil, podrl ga v hipu na tla in zabodel. 711 134| zbudim, bil je ogenj na pol pogasnil, mesec je bil izza bukovja 712 158| grada. Nihče me ni čutil. Pogledam tam skozi okno v sobo, kjer 713 162| bi bil šel večkrat na dom pogledat, kako je, pa nisem si upal. ~ 714 14 | polovico pa je z obupnim pogledom v roki držal in bolj tiho 715 4 | Pumprehtom tako o česnu pogovarjala, prav tako, kakor se med 716 117| da so me ljudje v krčmi pogovarjali in krotili, da Reze nisem 717 148| Ko to zaslišim, pograbi me jeza, nekaj zarjovem 718 53 | Prevzetnežem in bahačem in pohajkovalcem Bog svojega blagoslovi ne 719 1 | pismu: gorje mu, po komer pohujšanje pride. Pa saj veste, da 720 96 | vesel. Preštel je denar in pohvalil me je, da sem dobro kupčeval. 721 157| zame ni več. Biriči me bodo pojali kakor divjo zver, če ostanem 722 120| pa moško obljubil, da ne pojdem nikdar več k sosedu. On 723 65 | smo pili polič, oni pak so poklicali več bokalov na mizo. Jaz 724 86 | dne nanagloma k fajmoštru poklican. Fajmošter in graščak nista 725 65 | enkrat toliko vina na mizo poklicati, kakor ga oni imajo, pa 726 107| natočim in pijem. Valpet jo pokliče k sebi in zopet sta jela 727 68 | kose. Naenkrat so bili vsi pokonci. "Udri škrica in njega!" ~ 728 157| po tleh, najrajši bi se pokopal v zemljo, da bi me več ne 729 163| tiste grehe, samo da jih eni pokrivajo, eni kažejo, eni so večji, 730 95 | Poleti je bilo okoli po deželi 731 17 | dejal: Molči, pes, kadar poletje pride, sezidal si boš gorko 732 70 | dosegel s svojim vzdignjenim poličem. ~ 733 15 | česen ter je zdirjal proti polju, kakor bi ga devet biričev 734 118| vročinska bolezen se me je bila polotila. Kakor mi je potlej dekle 735 53 | čečkala, ne bo ti s tem za polovičar pripridila. Zdaj pojdi spat 736 71 | delo opravil, hišo čisto pomel, vse ven pometal. Pila sva 737 149| tolažil, da kaj drugega pomeni. ~ 738 75 | kaj ta beseda v nemškem pomenja. ~ 739 71 | hišo čisto pomel, vse ven pometal. Pila sva sama in pila sva 740 91 | pa imam!" pravim ter ga pomikastim za ramo. "Povem ti, da se 741 21 | da ne vem tega. Šele po pomisleku sem se spomnil, da je berač 742 142| kosti, da me boš do smrti pomnil." ~ 743 147| več k tvoji ljubici, pa pomnila me bode. Zdaj jo le vzemi 744 17 | se uleže, jezik na hladno pomoli in hude dneve pozabi. Taki 745 1 | to me tolaži in še enkrat ponavljam: prav dolgočasen tovariš 746 65 | Velikonočni ponedeljek sva bila z valptom in mojo 747 53 | da bo delavna, domiselna, ponižna in da bo vsaj nekaj s seboj 748 107| sedela Reza. Jeza me je popadla, kri mi je vrela, pa veliko 749 57 | človek. Kar me je nekaj popadlo in bil sem večkrat siten, 750 161| Nihče me ni vprašal za popotni list, nihče, od kod in kdo 751 2 | cesarskega pisača vsaj s tem malo popravim, da z vso resnobo povem: 752 61 | ravno on govoriti mogel. Popravljal sem mu besede, katere je 753 40 | usnjarja klical -- nisem hotel popraševati. Da je res, kar sem zvedel, 754 4 | domislim se pa še, da ga nisva poprej videla, kakor da je naju 755 89 | pa so ti stave in zanke populjene." ~ 756 5 | vsakdanjega berača. Bil je star, porasel in sivolas mož drobnega, 757 39 | ustrašil nobenega vrstnika in poreden sem bil kakor nobeden. Kdor 758 106| Bolj poredko sem jel zahajati k sosedu. 759 37 | druge matere, ki svojega poroda ne pusté v resi na mrazu. 760 150| Tam spredaj je v svojem posebnem stolu sedel in dremal naš 761 131| v grajski gozd. Na vrhu posekanega hriba zakuriva velik ogenj, 762 18 | zdele so se mi vendar te poslednje njegove besede tako nekako 763 1 | pisarjem. Pa dasi je v tem poslednjem stavku tako poštena resnica 764 53 | potlej se moraš. Pa dobro me poslušaj: tukaj, kjer si ubral, ne 765 36 | človek dobil, ki se je, poslušaje to povedko našega Gospoda, 766 26 | dolgo pripovedoval, ne bi poslušali in tudi že davno nisem pravil 767 60 | pobirala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in 768 17 | gibčen in oči so mu svetlejše postajale. Primaknil se je bliže k 769 3 | hrabrega viteza žalostne postave Don Kihota, katera je česen 770 22 | kak drug jezik govoriti, postavim nemški?" ~ 771 158| valpet ležal. Vidim ga na postelji, zraven njega je dekla sedela. 772 61 | prav nevoljen in jezen, kaj postopa ta škric kosmati za menoj 773 36 | nadlogi pustil in svojo pot šel. Težko se bode pa menda 774 44 | Drugi fantje so hodili svoje pote, jaz pa svoje. Skoraj vsi 775 155| ne vem, kdaj sem ga ven potegnil, ne vem, kdaj sem nanj planil, 776 110| Otorej sem menda že ko oni potepuh, četudi ne znam hinder-hander 777 31 | Škoda, da sem potepuhu dal vino, mar bi ga bil 778 140| Zakaj se vedno tam okrog potičeš?" vprašam ga. ~ 779 75 | Saj nisi bos, le potiplji, da imaš čevlje, reva pijana!" 780 58 | tako zdelo, kakor bi bilo potrebno; pomlad se človeku veliko 781 86 | ker oni ni mogel molčé potrjevati graščakovega nezakonskega 782 159| Obrnem se proti sosedu. Tam potrkam na njeno okno, da bi njo 783 159| več storiti, nisem se upal potrkati. Obrnem se proti sosedu. 784 57 | čudim, kako je bila tako potrpežljiva. Tako sva se v enem dnevu 785 38 | dobrotnik z menoj tisto potrpljenje, katerega se je moja prava 786 104| kakor pred, da ni več tako potrpljiva ter da mi nobene zbadljive 787 51 | Jaz sem se potuhnil in nisem rekel nobene. Mislil 788 37 | videli, kaj veka v resi, potuhnili so se in hiteli naprej, 789 89 | je mimo mene iti tiho in potuhnjeno, ali jaz ga primem za ramo 790 62 | ubogala. Ne vem, ali mu je to povedala ali ka-li, po poti domov 791 1 | stavku tako poštena resnica povedana, da bi pred vsako sodnijo 792 36 | ki se je, poslušaje to povedko našega Gospoda, domislil 793 1 | bral tega ali onega jezika povesti. To in pa zaupanje, da mu 794 37 | zakaj ni me dojila, ni me povijala, ne ponoči vstajala, ni 795 12 | Še kos kruha bom dal povrhu, mož, snejte tisto," reče 796 17 | ga onemu gospodu in vam povrni -- beračiti, ko bi bil za 797 17 | Saj veste, da je star pes pozimi v listju ležal za hlevom 798 103| človekom govori, ki ga že dolgo pozna! In vendar me je pekla ta 799 1 | tistih bralcev, ki ga osebno poznajo, ničesar povedal, kako sem 800 37 | imenu povedal, ko bi jih poznali -- ali ko so videli, kaj 801 101| taka kakor mati, jaz jo poznam dobro. Boljšega dekleta 802 96 | denarja veliko in prazen voz. Pozno ponoči sem prišel domov. 803 120| morda še boljše in bolj poštene. Tako sem hotel misliti, 804 97 | oči obrnil. Tu niso nič pošteni ljudje." ~ 805 32 | da more človek tako svoje poštenje pozabiti, da se če s capastim 806 97 | kolikor češ, to se ve, kar je pošteno; samo zares ni ničesar pričenjati. 807 43 | današnjega dne imel, česar bi bil poželel, ko bi bil tak ko drugi. ~ 808 7 | Ali on odkima z glavo, poželjivo ogleduje čutaro in pravi: " 809 95 | naložene butare usnja in poženem, sv. križ božji, po svetu 810 10 | Še ga je za tri debele požirke. Pa dam ga vam, mož malhar, 811 92 | tudi prežvekal in ni mogel požvečiti. Presedalo mu je. ~ 812 87 | vtakniti, ker nimam staršev ni pravega doma in tedaj laglje grem 813 87 | gospodarstvo pak si je obdržal in pravico, prepis vzeti nazaj, ako 814 118| Kakor mi je potlej dekle pravila, bledel sem v svoji bolezni 815 102| je tako dobra, kakor ti praviš, in poštena, zakaj sem jo 816 96 | domov denarja veliko in prazen voz. Pozno ponoči sem prišel 817 18 | sem -- gotovo nima mrtvega praznega življenja za seboj, moral 818 38 | najkasnejša in najslabša na svetu. Prašiča, tele ali kaj drugega gospodar 819 95 | prišle, ko sem od svoje Reze préd tisti večer slovo vzel za 820 142| videti. Če nočeš, pa ti bom predrobil žile in kosti, da me boš 821 57 | sem tudi njej dobro voljo pregnal. Tako sem ji veliko prizadeval. 822 18 | Dasi sem prej mislil starca brž ko mogoče 823 92 | Prekanjeno je bil jezen, ko sem mu 824 21 | Wiener-Neustadt po svoje prekrstil. ~ 825 135| vejo stopil in se mu bi prelomila pod nogo. Tudi sem kmalu 826 142| pravim: "Ne boš se z mesta premaknil, dokler ne boš prisegel 827 13 | Po kratkem premisleku se starec usede nama nasproti 828 157| se mi kri umiri, začnem premišljati. Kaj sem storil? Človeka 829 84 | Premišljevaje te reči, skrbelo me je malo 830 18 | ampak tudi s fantazijo in premišljevanjem raznih prikazni, katere 831 164| je bil davno umrl. Svoje premoženje je bil sorodnikom in ubogim 832 118| se tepeva, da ga pobijam. Prepiral sem se tudi s svojo deklico, 833 53 | nimam rad, čeravno se ne prepiram ž njimi. Prevzetnežem in 834 87 | si je obdržal in pravico, prepis vzeti nazaj, ako bi hotel. ~ 835 87 | deželi umrl. Brž me je dal prepisati, gospodarstvo pak si je 836 62 | mislil, da o meni govorita. Prepovedal sem ji enkrat za vselej 837 163| šele potlej, ko je bilo prepozno, spoznal, kako neumen sem 838 91 | veš menda in se še lahko prepričaš." ~ 839 62 | Kadar sem jo pa vendar preprosil, bil je nemški valpet gotovo 840 13 | gospod Pumpreht se ni dal preprositi, da bi bil pred vino dal 841 87 | Dejal je, da jo bo meni prepustil, pa ne še tako brž. Premislil 842 87 | misli svojo domačijo meni prepustiti ali komu drugemu. Dejal 843 92 | prežvekal in ni mogel požvečiti. Presedalo mu je. ~ 844 29 | Ali čedna punčara je, presneto lepa. Bodem že zvedel, čigava 845 83 | šel domov. Šele ko sem se prespal, začel sem misliti, kaj 846 86 | namerja, kar ni bilo dobro, prestrigel mu je nit, če se je le dalo. ~ 847 93 | včasi prezgovorna, včasi pretiha. Tačas sem bil siten, očital 848 1 | piše. Blaž Pumpreht pak je preveč realen mož, da bi bral tega 849 135| koj vedel, da berač ni, prevelik je bil. Zagrabil sem lesen 850 53 | se ne prepiram ž njimi. Prevzetnežem in bahačem in pohajkovalcem 851 93 | vkup, zdela se mi je včasi prezgovorna, včasi pretiha. Tačas sem 852 96 | Moj stari me je bil vesel. Preštel je denar in pohvalil me 853 92 | povedal. In mislim, da je tudi prežvekal in ni mogel požvečiti. Presedalo 854 92 | imel čas drva stražiti in prežvekati, kar sem mu povedal. In 855 4 | kakor se med možmi govori, približa se nama tretji mož. Ne vem 856 40 | je res, kar sem zvedel, pričalo mi je že moje ime. ~ 857 97 | pošteno; samo zares ni ničesar pričenjati. Sosebno tukaj ne, kamor 858 159| nepremisleku. Pa ko do hiše pridem, ni mi dalo stopinje več 859 17 | Bog na take namene gleda, pridemo vsi dol v pekel." ~ 860 43 | Večkrat mi je dejal: "Fant, priden bodi, jaz svojih reči ne 861 139| vedel, kako bi začel. Tako prideva iz hoste ven na raven. Do 862 60 | znal se je prikupiti in pridobrikati kakor noben drug. Prve besede, 863 61 | sam, ampak valpet se mi je pridružil vselej, kadar se ni s svojim 864 60 | nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, 865 45 | jih je v nedeljo k maši prihajalo. Bila je tudi izšolana v 866 116| odgovarjala mu je bolj prijazno ko meni; kaj sta se menila, 867 18 | in premišljevanjem raznih prikazni, katere so ga srečevale. 868 60 | grde ni stare, znal se je prikupiti in pridobrikati kakor noben 869 17 | drugi oddušek starcu kaj prilegel, zakaj precej je bil nekaj 870 3 | to, da se pa njemu prav prileže. Jaz pak sem mu dokazoval, 871 82 | obsede, vstanem in mu tako priložim s pestjo po zobeh, da se 872 17 | mu svetlejše postajale. Primaknil se je bliže k mojemu kamnu 873 17 | Mož hlastno prime kruh in vino. Videlo se 874 156| Primite ga!" kričal je graščak, 875 53 | da bo vsaj nekaj s seboj prinesla. Kaj boš s tako, ki se dela 876 96 | čez, kakor sem mislil, pa pripeljal sem domov denarja veliko 877 158| me nekaj utolaži. Tiho se priplazim do grada. Nihče me ni čutil. 878 26 | zvodila. Ko bi pa na dolgo pripovedoval, ne bi poslušali in tudi 879 36 | sveti evangelij brati, ki pripoveduje, kako se je dobrosrčni Samarijan 880 26 | po pravici povem -- tudi pripovedujem nerad vsakemu te kvante, 881 53 | bo ti s tem za polovičar pripridila. Zdaj pojdi spat in pomisli, 882 3 | Pumprehtove torbe na dan priromati, jedila, katera je Blaž 883 142| premaknil, dokler ne boš prisegel in zarotil se, da te ne 884 57 | pregnal. Tako sem ji veliko prizadeval. Sam se čudim, kako je bila 885 13 | Neusmiljeno se je smejal prizadevam starega moža, tako da sem 886 95 | bilo. Solze so mi v oči prišle, ko sem od svoje Reze préd 887 4 | zadolbena ali je mož teko tiho prišvedral po stezi, in je mimo držala, 888 42 | spremljal sem ga, kamor je šel, prodajal sem ž njim po semmjih, kupoval 889 159| okno, da bi njo odpuščanja prosil. Nihče se ne oglasi. ~ 890 4 | kakor da je naju ogovoril: "Prosim za dar božji, bodem molil 891 159| Hotel sem še svojega očeta prositi, naj mi ne zameri, naj me 892 5 | Že ta prošnja je naznanjala vsakdanjega 893 1 | sodnijo z mirno vestjo tri prste zanjo vzdignil in se vsemu 894 60 | pridobrikati kakor noben drug. Prve besede, ki se jih je bil 895 69 | Prvega, ki se je vame zaletel, 896 17 | Videlo se je, da se je prvi in drugi oddušek starcu 897 36 | našega Gospoda, domislil prvič svojih staršev in drugič 898 39 | glave, zato sem bil eden prvih. Tudi za moč se nisem ustrašil 899 39 | usnjar moj pravi oče. Za prvo spoved smo hodili fantje 900 89 | slišim praviti, da si bil ptičem nastavil, pa so ti stave 901 3 | glavice česna sem videl iz Pumprehtove torbe na dan priromati, 902 29 | je Pumpreht. "Ali čedna punčara je, presneto lepa. Bodem 903 37 | matere, ki svojega poroda ne pusté v resi na mrazu. In vendar 904 1 | dan skoro sva vsak z eno puško lazila po hosti in ves ta 905 165| da moram na starost noge rabiti in za trdo skorjo moliti, 906 70 | gledal z mize dol, rdeč ko rak, živih, strašnih oči in 907 139| prideva iz hoste ven na raven. Do grada ni bilo več daleč. ~ 908 28 | obmolknil je čisto in začel razbirati svoje malhe. ~ 909 59 | rad imel, on pa nikogar razen svojega valpta. Oženjen 910 61 | je tobaka ali cigaro in razgovarjala sva se, kolikor je ravno 911 68 | jo vržem za vrata, da se razleti na drobne kose. Naenkrat 912 18 | fantazijo in premišljevanjem raznih prikazni, katere so ga srečevale. 913 60 | smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in njo je osuval neusmiljeno. 914 17 | svinje v mlin napravil v raztrgan žakelj. Vidite, vsi smo 915 61 | Midva sva se izprva dobro razumela. Ne vem, kako je to, da 916 70 | hudo je gledal z mize dol, rdeč ko rak, živih, strašnih 917 113| sedeža tik mene jezna in rdeča ter hoče iti ven. ~ 918 59 | drugače. Ta mož je bil debel, rdečega obraza, majhen in strašno 919 1 | Blaž Pumpreht pak je preveč realen mož, da bi bral tega ali 920 120| in svojemu očetovskemu reditelju sem pa moško obljubil, da 921 38 | saj veste, da je otročja reja najkasnejša in najslabša 922 86 | Moj oče ali rejnik je bil nekega dne nanagloma 923 59 | čudno nemško ime. Mi smo mu rekli: Druban, pisal se je drugače. 924 40 | sem iz hoste doma, Luka Resar! Svojega očeta -- tako sem 925 38 | našel, krstili so me za Luka Resarja. Njegove dekle so me izredile. 926 39 | hosti dobil kakor ježa v resju. Do devetega leta sem mislil, 927 1 | poslednjem stavku tako poštena resnica povedana, da bi pred vsako 928 37 | svojem življenju prav v resnici mislil -- Bog mi greh odpusti! -- 929 2 | malo popravim, da z vso resnobo povem: Blaž Pumpreht je 930 37 | nesla me je v hosto k potu v reso, da bi me kdo po poti gredoč 931 75 | potiplji, da imaš čevlje, reva pijana!" pravim jaz, ki 932 13 | stresnil se, tako da se mi je revež res smilil. Ali gospod Pumpreht 933 94 | Ko je pa revica začela jokati pred mojo 934 104| se bil precej drugo jutro Rezo dobro izprašati in izpovedati. 935 53 | še povedati, da ljudi te rodovine jaz nimam rad, čeravno se 936 36 | eden takih, ki imajo jok za rokavom, pridejo mi solze v oči. ~ 937 72 | Sakra -- šterne! Kdo bo mene tepen!" 938 89 | in pravim: "He, valpet! Sakrašterne -- pa nič kleti po nemško -- 939 149| naj se svet podere. Nje same nisem mogel vprašati, ali 940 102| valptom pogovarjati se na samem?" ~ 941 37 | glavo; pozneje so mi pravili sami. Zadnji je prišel usnjar 942 36 | Samarijan usmilil ubogega, na samoti onemoglega in opešanega 943 157| mislil sem, da se mi vse le sanja. Kmalu pa se mi kri umiri, 944 88 | vesel sem bil, ne zaradi sebe, da ne bom šel na vojsko, 945 113| Vstane s sedeža tik mene jezna in rdeča 946 52 | Stari sedi nekaj časa, dene roke po 947 81 | Kann nit sein," pravi oni. ~ 948 21 | devet korakov od Dunaja sèm," pravi mož in se nasmehne, 949 42 | prodajal sem ž njim po semmjih, kupoval kože in, kjer je 950 95 | bilo okoli po deželi več semnjev zavrstjó. Moj oče je bil 951 96 | Bil sem na šestih semnjih, zamudil sem se dva dni 952 135| proti meni šlo. Ko je iz sence stopilo, videl sem, da je 953 17 | pes, kadar poletje pride, sezidal si boš gorko pasjo hišo, 954 104| koj in, ko sva drugo jutro sešla se, valpta še v misel nisem 955 130| ga in pri ognju v hosti sežgal tako, da bode samo ena koščica 956 37 | tam na onem svetu posebne sile ne bilo. ~ 957 60 | nekaj besed, da je tolkel za silo. Tudi njega ni menda nihče 958 83 | bogve katere in kake matere sin, kakovega srca; hude jeze 959 96 | oče nima svojega lastnega sina tako rad. ~ 960 1 | hosti in ves ta čas mi je sitni Pumpreht pravil -- stoj! 961 94 | začela jokati pred mojo sitnostjo, tolažil sem jo, včasi sem 962 5 | Bil je star, porasel in sivolas mož drobnega, zelo nabranega 963 1 | nekega popoldne na ploščati skali v hosti sedel z Blažem Pumprehtom, 964 120| sem bil tudi jaz svojega sklepa. Kaj mi je mar valpet? Kaj 965 17 | mislim, da je vse, kar vidim, skorja kruha. Pa zakaj letim za 966 165| starost noge rabiti in za trdo skorjo moliti, zagreni mi vse in 967 158| me ni čutil. Pogledam tam skozi okno v sobo, kjer je navadno 968 84 | Premišljevaje te reči, skrbelo me je malo in kesal sem 969 43 | vedel, da misli mož zame skrbeti in lahko bi bil do današnjega 970 2 | Pumpreht je imel zraven drugih skritih dobrih lastnosti še eno 971 130| povem, da je, in reče mi ga skrivaj ujeti in zapreti, drugi 972 123| ali pa druge pametne reči, skušnje in dogodke. Tudi verjel 973 41 | malobeseden in največkrat slabe volje, sprevidel sem vendar, 974 149| bilo videti. To je bilo že slabo znamenje, ali jaz sem se 975 163| ljudi in imamo vsi tiste slabosti in tiste grehe, samo da 976 3 | lepa Dulcinija iz Toboze, slavna ljubica hrabrega viteza 977 154| valpet je okoli hiše vohal ko sledni pes. Treba mu jih je bilo 978 45 | poznal, da ni dobro z menoj slepe miši loviti. Oče in mati 979 164| v misli ni vzel, dà, še slišati ni mogel o meni. Valpet 980 95 | svoje Reze préd tisti večer slovo vzel za tri tedne. To bodo 981 8 | zaničljivo ustna nategnil na smeh in dejal: "Česen sam na 982 24 | In možiček se začne smejati. ~ 983 100| zvodila, pa povedati nisem smel, dasiravno bi bil rad dobremu 984 62 | moja Reza, je malokdaj smela za kratek čas z menoj v 985 13 | tako da se mi je revež res smilil. Ali gospod Pumpreht se 986 165| obsedel na potu, da bi s smrtjo znanje storil, ko bi le 987 60 | drva pobirala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel 988 5 | palici in je bil še precej snažno opravljen. ~ 989 12 | kruha bom dal povrhu, mož, snejte tisto," reče Pumpreht, kateremu 990 10 | vam, mož malhar, če česen sneste popred." ~ 991 85 | hlapec. Jaz sem se ogibal sniti se ž njim. Kmalu pak sem 992 158| Pogledam tam skozi okno v sobo, kjer je navadno valpet 993 3 | današnji svet že drugače o tem sodi, sosebno odkar je tam v 994 37 | zaslužil nebesa ali ne. Tako pa sodim, ko bi bil tačas umrl, da 995 1 | povedana, da bi pred vsako sodnijo z mirno vestjo tri prste 996 69 | kričal: "Kdo bo mene tepen!? Sonce, mond, šterne -- zvezde, 997 164| Svoje premoženje je bil sorodnikom in ubogim zapustil; mene 998 45 | mi bilo le zavoljo vina. Sosed je imel tudi lepo hčer moje 999 151| menoj hodil za hčerjo mojega soseda. Zato ker sem ga bil spodrinil, 1000 62 | Sosedova hči, moja Reza, je malokdaj