| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Josip Jurcic Nemški valpet IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Par.
1001 83 | za vselej. Ta dan je bil sovražen dan zame. Najprvo sem si 1002 103| valptom, katerega so ljudje sovražili. ~ 1003 88 | jezi, da mu je spodletelo! Sovražiti sem ga začel in nič več 1004 83 | Najprvo sem si zaradi njega sovražnike naredil in potlej še njega 1005 19 | pod nekatero streho sem spal. Tam v Beneži-Najstati sem 1006 103| nisem mogel vso tisto noč spati. Večkrat se mi je že popred 1007 63 | mu in prijatelja sva bila spet. Drugi fantje, moji vrstniki, 1008 88 | Kako ga jezi, da mu je spodletelo! Sovražiti sem ga začel 1009 151| soseda. Zato ker sem ga bil spodrinil, ni me mogel lahko videti. 1010 120| zdelo pusto, kar sem videl, spominjalo me je nje. Nikoli nisem 1011 21 | Šele po pomisleku sem se spomnil, da je berač mesto Wiener-Neustadt 1012 165| ne bi bilo. Zakaj, če se spomnim, da sem sam kriv, da moram 1013 39 | usnjar moj pravi oče. Za prvo spoved smo hodili fantje k nauku. 1014 149| neznansko. Da bi se bila ona spozabila, ki sem jaz toliko stavil 1015 55 | Tako sem jaz spoštoval moža, ki mi je bil več ko 1016 150| natlačeni smo stali. Tam spredaj je v svojem posebnem stolu 1017 40 | od tačas sem svojo naturo spremenil. Nič več nisem bil tako 1018 149| mogla, kako se je proti meni spremenila, pa sem skoraj moral verjeti. 1019 42 | in, ko sem bil odrasel, spremljal sem ga, kamor je šel, prodajal 1020 41 | največkrat slabe volje, sprevidel sem vendar, da me ima rad. 1021 162| sem zaslužil, zapravil sem sproti, da bi v pijači pozabil, 1022 84 | bom vedel, mislil sem si, spustil vse znemar in sem delal. ~ 1023 83 | kake matere sin, kakovega srca; hude jeze je, maščevati 1024 56 | dne do dne bolj vrasla v srce in kakor vsi neumni mladi 1025 39 | kako mi je bilo tačas pri srcu, ko sem zvedel, da nimam 1026 157| življenje je zdaj proč. Sreča, mir, veselje, vse proč. 1027 120| molči. Če sem jo pa doma srečal, ognil sem se ji ali, če 1028 89 | res, dva dni pozneje ga srečam. Hotel je mimo mene iti 1029 93 | kadar sem jo videl, bil sem srečen. Le če sva bila dalje vkup, 1030 18 | raznih prikazni, katere so ga srečevale. Če pa že takih ljudi med 1031 150| Žegnanje je bilo, natlačeni smo stali. Tam spredaj je v svojem 1032 18 | Dasi sem prej mislil starca brž ko mogoče odpraviti, 1033 17 | je prvi in drugi oddušek starcu kaj prilegel, zakaj precej 1034 39 | menda slišal pogovor med starejšimi ljudmi. ~ 1035 46 | stari zvedel kako in kaj. Starikava babnica mu je obtožila, 1036 122| Te misli so mi zopet staro jezo do valpta zbudile. ~ 1037 45 | imel tudi lepo hčer moje starosti. Reza je bila najčednejša, 1038 89 | ptičem nastavil, pa so ti stave in zanke populjene." ~ 1039 1 | dasi je v tem poslednjem stavku tako poštena resnica povedana, 1040 63 | pil in naj le eden mezinec stegne po njem! Pobiral bo svoje 1041 4 | teko tiho prišvedral po stezi, in je mimo držala, domislim 1042 97 | pa zdaj še ne. Čemu tedaj stičeš okoli bab, kakor si tukaj 1043 65 | so si namežikali in glave stikali, videl sem, da bo nekaj, 1044 92 | mu tako povedal. Usta je stisnil in šel naprej v hosto, kamor 1045 1 | sitni Pumpreht pravil -- stoj! zdi se mi, da še povedati 1046 82 | zažugal, potem pa padel na stol nazaj in kri cedil po tleh. ~ 1047 139| Hitro je stopal, jaz pa vštric njega. Ni 1048 135| da bi kdo na trhleno vejo stopil in se mu bi prelomila pod 1049 13 | solze so mu večkrat v oči stopile in zdaj pa zdaj je zamižal 1050 135| meni šlo. Ko je iz sence stopilo, videl sem, da je človek, 1051 107| krčmi pri sosedu. Ko v izbo stopim, sedel je sam pri stranski 1052 146| Bil je že kakih deset stopinj od mene. ~ 1053 159| hiše pridem, ni mi dalo stopinje več storiti, nisem se upal 1054 17 | ne bo več zeblo. Pa kaj stori, ko pridejo gorki pasji 1055 159| ni mi dalo stopinje več storiti, nisem se upal potrkati. 1056 19 | Beneži-Najstati sem bil, stradal in pijančeval, vesel in 1057 131| reči veroval in še malo strah me je bilo. ~ 1058 16 | Vrzite česen stran pa izpijte to," pravim beraču. ~ 1059 107| stopim, sedel je sam pri stranski mizi in zraven njega je 1060 70 | dol, rdeč ko rak, živih, strašnih oči in dolg, da je do stropa 1061 92 | namenil. Tam je imel čas drva stražiti in prežvekati, kar sem mu 1062 19 | sem jedel in pod nekatero streho sem spal. Tam v Beneži-Najstati 1063 15 | je Blaž Pumpreht kaka dva streljaja od nas v dolini zagledal 1064 13 | zdaj pa zdaj je zamižal in stresnil se, tako da se mi je revež 1065 42 | Izučil me je bil strojarije in, ko sem bil odrasel, 1066 162| več let klatil po svetu. Strojaril sem pri več mojstrih po 1067 23 | tam. Znal sem nemško usnje strojariti, nemško jesti in piti in 1068 70 | strašnih oči in dolg, da je do stropa dosegel s svojim vzdignjenim 1069 29 | čigava je, in bom še druge strune napel. Kaj pa vi, mož, ali 1070 60 | bradi in bledega, precej suhega lica. Celo lep je bil in 1071 149| več ko na vse ženske tega sveta, tega nisem mogel verjeti. 1072 1 | pravil, zakaj bere se v svetem pismu: gorje mu, po komer 1073 36 | starec, "je že slišal tisti sveti evangelij brati, ki pripoveduje, 1074 17 | bolj gibčen in oči so mu svetlejše postajale. Primaknil se 1075 82 | kri ulila. Zarjovel je, svetlo, strašno me je pogledal, 1076 17 | vredno in pusto, kakor bi za svinje v mlin napravil v raztrgan 1077 111| Ona mi je tajila, da bi bila o meni govorila 1078 43 | bi bil poželel, ko bi bil tak ko drugi. ~ 1079 18 | tako nekako modre in za takega moža nenavadne, da mi je 1080 161| kamor je, še tako daleč. Takrat pak je bil izgubljen in 1081 165| storil, ko bi le vedel, da bo tamkaj bolje zame."~ 1082 164| že ves svet doma pozabil, tebe in to, kar si storil. In 1083 90 | Jaz nimam s teboj nič govoriti," pravi valpet. ~ 1084 17 | babnico zagledal, že je k nji tekel. Ne ve, kaj je ta svet, 1085 4 | pogovor zadolbena ali je mož teko tiho prišvedral po stezi, 1086 38 | najslabša na svetu. Prašiča, tele ali kaj drugega gospodar 1087 18 | moral je živeti ne samo s telesom, ampak tudi s fantazijo 1088 91 | Povem ti, da se varuj po temi in v copatah hoditi okoli 1089 73 | Nihče te ne bo tepel, sraka neumna!" pravim jaz 1090 118| valptu, mislil sem, da se tepeva, da ga pobijam. Prepiral 1091 69 | valpet je bil boljši za tepež, nego sem si mislil. Ustopil 1092 32 | Težavno mi je bilo Pumprehta samega 1093 14 | pekočega daru s trudom in težavo uničil, drugo polovico pa 1094 3 | lakoto trl in zlasti, kar se tiče česna, trdil, da sicer ve, 1095 149| od dne do dne bolj bleda, tiha, malo jo je bilo videti. 1096 113| Vstane s sedeža tik mene jezna in rdeča ter 1097 1 | zaupanje, da mu ne bo nobeden tistih bralcev, ki ga osebno poznajo, 1098 45 | Pri sosedu so imeli krčmo. Tjakaj sem zahajal zvečer in sem 1099 155| planil, podrl ga v hipu na tla in zabodel. Bil sem ves 1100 61 | sem pri valptu, dal mi je tobaka ali cigaro in razgovarjala 1101 3 | neprimerljivo lepa Dulcinija iz Toboze, slavna ljubica hrabrega 1102 1 | kako sem ga obiral -- to me tolaži in še enkrat ponavljam: 1103 163| za enega človeka ne bil tolikanj brigal, ko je vendar toliko 1104 60 | naučil nekaj besed, da je tolkel za silo. Tudi njega ni menda 1105 3 | sem videl iz Pumprehtove torbe na dan priromati, jedila, 1106 67 | Ko je odšla z nekaterimi tovarišicami one druge mize, prinese 1107 67 | Na, pij pa onemu svojemu tovarišu napij, ne vem, kako ga že 1108 93 | tam in strašno se mi je tožilo, če je nekaj časa nisem 1109 165| starost noge rabiti in za trdo skorjo moliti, zagreni mi 1110 17 | za hlevom in se od mraza tresel. Tačas je pač lepe obljube 1111 4 | govori, približa se nama tretji mož. Ne vem že več, ali 1112 17 | življenje ohranil, ki ni trhlene jarmovke vredno in pusto, 1113 135| počilo, kakor da bi kdo na trhleno vejo stopil in se mu bi 1114 65 | bo nekaj, kar že bo. Mi trije smo pili polič, oni pak 1115 3 | je Blaž z veliko lakoto trl in zlasti, kar se tiče česna, 1116 106| bi bil rad šel, pa neka trma me je zadrževala. Mislil 1117 54 | starost, sitnost, in ostal sem trmoglav. Pustim je ne, če mi stari 1118 37 | povedati, ali sem s tem trpljenjem zaslužil nebesa ali ne. 1119 14 | polovico pekočega daru s trudom in težavo uničil, drugo 1120 83 | mojih letih. Valpet je tudi tuj človek, bogve katere in 1121 157| se mi je zdelo, da sem na tujem svetu, da nisem tisti, ko 1122 62 | vselej in nekaj časa me je ubogala. Ne vem, ali mu je to povedala 1123 36 | dobrosrčni Samarijan usmilil ubogega, na samoti onemoglega in 1124 164| premoženje je bil sorodnikom in ubogim zapustil; mene še v misli 1125 17 | Samo zato, da bi si to ubogo življenje ohranil, ki ni 1126 53 | poslušaj: tukaj, kjer si ubral, ne boš neveste imel. Na 1127 157| drugega očeta, ki me je prav učil? Zaradi nje sem postal hudodelec, 1128 63 | po njem! Pobiral bo svoje ude po tleh, naj bo Peter ali 1129 68 | Naenkrat so bili vsi pokonci. "Udri škrica in njega!" ~ 1130 45 | tudi nista imela nobenega ugovora, temveč bila sta me še vesela. ~ 1131 11 | vino zaslužil, pa bal se je ugrizniti. ~ 1132 151| šeptal mi je vedno kaj na uho, norčeval se iz valpta in 1133 130| je, in reče mi ga skrivaj ujeti in zapreti, drugi večer 1134 17 | zidati? Kaj še! V konoplje se uleže, jezik na hladno pomoli 1135 157| Tam se uležem na mah. Nekaj časa se mi 1136 82 | mu je pri tisti priči kri ulila. Zarjovel je, svetlo, strašno 1137 78 | več je govoril, nisem ga umel, pa vedel sem, da nas vse 1138 62 | govoriti, da jaz nisem mogel umeti. Vselej sem mislil, da o 1139 157| sanja. Kmalu pa se mi kri umiri, začnem premišljati. Kaj 1140 158| ne bi umrl, da ne bi jaz umora na vesti imel! ~ 1141 157| sem storil? Človeka sem umoril! Groza me je bilo. Valjal 1142 17 | star pes sta si enaka po umu: nobeden se ne poboljša. 1143 14 | daru s trudom in težavo uničil, drugo polovico pa je z 1144 13 | kratkem premisleku se starec usede nama nasproti in jezno začne 1145 36 | je dobrosrčni Samarijan usmilil ubogega, na samoti onemoglega 1146 95 | odspredaj na naložene butare usnja in poženem, sv. križ božji, 1147 40 | Svojega očeta -- tako sem usnjarja klical -- nisem hotel popraševati. 1148 23 | bil tam. Znal sem nemško usnje strojariti, nemško jesti 1149 92 | ko sem mu tako povedal. Usta je stisnil in šel naprej 1150 8 | pred Pumpreht, zaničljivo ustna nategnil na smeh in dejal: " 1151 69 | tepež, nego sem si mislil. Ustopil se je bil na mizo, polič 1152 151| mine in se pred cerkvijo ustopimo, bil je zopet pri meni in 1153 37 | bil mož meni morda bolj ustregel, ko bi me bil tam pustil, 1154 115| Ne utegnem," odgovori neprijazno in 1155 121| sam pri sebi. Ko bi mi kdo utegnil povedati, da oni valpet 1156 37 | ni luči pihala, da bi me utišila in napasla, temveč v cunje 1157 158| mislim si, in to me nekaj utolaži. Tiho se priplazim do grada. 1158 148| spustim v dir za njim. Pa ušel mi je tisto noč. ~ 1159 23 | zapravil. Še tisto, kar so se ušesa brez moje volje naučila, 1160 37 | življenju tako in tako več užil ko dobrega in po vsem tem 1161 11 | Berač valja tisti česen po roki in ga 1162 157| umoril! Groza me je bilo. Valjal sem se po tleh, najrajši 1163 69 | Prvega, ki se je vame zaletel, pahnem po hiši, 1164 91 | za ramo. "Povem ti, da se varuj po temi in v copatah hoditi 1165 53 | Kaj boš s tako, ki se dela varuje in samo gosposke reči zna? 1166 59 | Naša vas je tlako in desetino dajala 1167 56 | In hodil sem vasovat k sosedu odsihdob kakor 1168 107| kri mi je vrela, pa veliko vaščanov je bilo v hiši, nobene nisem 1169 87 | tedaj laglje grem ko drugi vaški mladeniči. Stari me je rad 1170 102| in poštena, zakaj sem jo včeraj videl v ograji pod hrastom 1171 38 | je bil že precej prileten vdovec in ni imel lastnih otrok. 1172 123| če svojih bližnjih, lahko vé. ~ 1173 163| pokrivajo, eni kažejo, eni so večji, eni manjši hudobneži, vsi 1174 103| že toliko pameti, da bo vedela, kdo je on in kaj je ona. 1175 44 | bili jezni name, ker so vedeli, da bi lahko za pijačo dal, 1176 1 | bi me potem za lažnika in vedi ga bog še za koga obdolžila, 1177 135| kakor da bi kdo na trhleno vejo stopil in se mu bi prelomila 1178 37 | ali ko so videli, kaj veka v resi, potuhnili so se 1179 131| posekanega hriba zakuriva velik ogenj, jaz se usedem na 1180 5 | zelo nabranega obraza in velikih, še vedno živih oči. Hodil 1181 65 | Velikonočni ponedeljek sva bila z valptom 1182 115| odgovori neprijazno in gre venkaj. 1183 131| sem tačas take neumne reči veroval in še malo strah me je bilo. ~ 1184 2 | Vendar mi vest ne da drugače, da to obiranje 1185 158| umrl, da ne bi jaz umora na vesti imel! ~ 1186 1 | pred vsako sodnijo z mirno vestjo tri prste zanjo vzdignil 1187 116| Nazaj ga ni bilo več, v veži pak je še govoril ž njo, 1188 29 | druge strune napel. Kaj pa vi, mož, ali ste zgrizli česen? 1189 4 | božji, bodem molil za duše v vicah." ~ 1190 4 | pa še, da ga nisva poprej videla, kakor da je naju ogovoril: " 1191 37 | jih poznali -- ali ko so videli, kaj veka v resi, potuhnili 1192 17 | napravil v raztrgan žakelj. Vidite, vsi smo neumni, mladi in 1193 2 | dobrih lastnosti še eno vidno, namreč polno čutaro vina, 1194 71 | zobmi škrtal in roke pestil. Vinski je bil, jaz tudi. ~ 1195 50 | Tam visi ključ," pravi stari moj, " 1196 135| nogo. Tudi sem kmalu nekaj visokega zagledal, da je proti meni 1197 3 | slavna ljubica hrabrega viteza žalostne postave Don Kihota, 1198 130| vzel, pri vrbovem grmu na vodi zaklal ga in pri ognju v 1199 154| res, da te je tako za nos vodila. Ta hudirjevi valpet je 1200 154| hudirjevi valpet je okoli hiše vohal ko sledni pes. Treba mu 1201 87 | Ustrašil se je tega, da bi jaz vojak bil in daleč v deveti deželi 1202 87 | grasčakovi volji menijo mene v vojake vtakniti, ker nimam staršev 1203 88 | zaradi sebe, da ne bom šel na vojsko, temveč zaradi njega. Kako 1204 32 | videl, da jaz nikakor nisem voljen ž njim iti, odšel je in 1205 57 | da sem tudi njej dobro voljo pregnal. Tako sem ji veliko 1206 96 | denarja veliko in prazen voz. Pozno ponoči sem prišel 1207 72 | šterne! Kdo bo mene tepen!" vpil je. ~ 1208 107| zagledala, prišla k meni in me vprašala, kaj hočem piti. Ko mi vino 1209 19 | odgovarjal je mož na več mojih vprašanj. "Nekatere matere kruh sem 1210 119| ona od kraja enkrat prišla vprašat, kako mi je, in me je hotela 1211 149| podere. Nje same nisem mogel vprašati, ali je res, kar je dejal. 1212 62 | če sta ob taki priliki vpričo mene začela nemški govoriti, 1213 56 | mi je od dne do dne bolj vrasla v srce in kakor vsi neumni 1214 68 | Primem kupo in jo vržem za vrata, da se razleti na drobne 1215 17 | ki ni trhlene jarmovke vredno in pusto, kakor bi za svinje 1216 107| me je popadla, kri mi je vrela, pa veliko vaščanov je bilo 1217 63 | besede, da ga bodo kdaj ven vrgli. Rekel nisem ne bev ne mev, 1218 131| njim v grajski gozd. Na vrhu posekanega hriba zakuriva 1219 53 | baharija. Če tisti kisli vrisk, ki mu vino pravi, prodaja, 1220 118| Obležal sem za več časa, vročinska bolezen se me je bila polotila. 1221 39 | nisem ustrašil nobenega vrstnika in poreden sem bil kakor 1222 63 | spet. Drugi fantje, moji vrstniki, niso mogli valpta videti. 1223 69 | se je bil na mizo, polič vrtel in kričal: "Kdo bo mene 1224 16 | Vrzite česen stran pa izpijte to," 1225 54 | ni toliko, kar se v oči vrže brez škode. ~ 1226 68 | zavrelo. Primem kupo in jo vržem za vrata, da se razleti 1227 5 | ta prošnja je naznanjala vsakdanjega berača. Bil je star, porasel 1228 26 | tudi pripovedujem nerad vsakemu te kvante, zato ker posebnega 1229 1 | resnica povedana, da bi pred vsako sodnijo z mirno vestjo tri 1230 1 | prste zanjo vzdignil in se vsemu dobremu odpovedal, bati 1231 37 | ni me povijala, ne ponoči vstajala, ni luči pihala, da bi me 1232 118| bolela tako, da nisem mogel vstati. Obležal sem za več časa, 1233 87 | volji menijo mene v vojake vtakniti, ker nimam staršev ni pravega 1234 1 | mirno vestjo tri prste zanjo vzdignil in se vsemu dobremu odpovedal, 1235 70 | stropa dosegel s svojim vzdignjenim poličem. ~ 1236 99 | zvodila, preden je tega vzela." ~ 1237 139| Hitro je stopal, jaz pa vštric njega. Ni mu bilo po volji, 1238 21 | spomnil, da je berač mesto Wiener-Neustadt po svoje prekrstil. ~ 1239 155| podrl ga v hipu na tla in zabodel. Bil sem ves divji kakor 1240 61 | drugimi fantini, ampak malo zadaj in tudi ne sam, ampak valpet 1241 37 | pozneje so mi pravili sami. Zadnji je prišel usnjar Rápas, 1242 4 | bila tako v svoj pogovor zadolbena ali je mož teko tiho prišvedral 1243 1 | kadar boljšega nima, z vsem zadovoljen, kar Bog da. Tega bi si 1244 45 | sem jaz znal, in bila je zadovoljna s tem, kar sem ji jaz povedal. 1245 12 | kakor se je videlo, beračeva zadrega veliko veselje delala. ~ 1246 133| reč pali in žge, potem pa zadremljem za majhno časa. ~ 1247 106| šel, pa neka trma me je zadrževala. Mislil sem, da komu kljubujem, 1248 107| Dekle je zardela, ko me je zagledala, prišla k meni in me vprašala, 1249 135| berač ni, prevelik je bil. Zagrabil sem lesen krepelec in sem 1250 165| in za trdo skorjo moliti, zagreni mi vse in dostikrat bi obsedel 1251 105| bil sam. Obenem pak sem se zagrozil valptu: gorje mu bodi, če 1252 45 | imeli krčmo. Tjakaj sem zahajal zvečer in sem ga po malem 1253 106| Bolj poredko sem jel zahajati k sosedu. Dostikrat bi bil 1254 60 | sladek kakor med; kadar je pa zahudičeval, tačas so se ga bali stari 1255 130| pri vrbovem grmu na vodi zaklal ga in pri ognju v hosti 1256 155| prišel. V žepu sem imel zaklepčni nož. Nič ne vem, kdaj sem 1257 85 | menoj in skušal me kako zakopati. ~ 1258 131| Na vrhu posekanega hriba zakuriva velik ogenj, jaz se usedem 1259 69 | Prvega, ki se je vame zaletel, pahnem po hiši, da je padel 1260 83 | gospod pak je mogočen, zamera pri njem nevarna, zlasti 1261 33 | kakor je ta gospodè. Zato mu zamere ni," dejal je berač. ~ 1262 159| očeta prositi, naj mi ne zameri, naj me ne zavrže; kar sem 1263 39 | kakor nobeden. Kdor se mi je zameril, ta je bil tepen. In ob 1264 13 | stopile in zdaj pa zdaj je zamižal in stresnil se, tako da 1265 96 | Bil sem na šestih semnjih, zamudil sem se dva dni čez, kakor 1266 34 | bralca vsaj na pol toliko zanimali, kakor so mene. ~ 1267 18 | da mi je pri tej priči zanimiv postal. Da more ta človek 1268 89 | nastavil, pa so ti stave in zanke populjene." ~ 1269 97 | ti kakor zmrzlè ali kak zapečjó sedel. Muši se okoli deklet, 1270 164| potem, ko je odšel njen zapeljivec, šla je tudi ona na oni 1271 73 | vse, kar so oni in midva zapila. ~ 1272 106| dobiti, da bi ga bil malo zapodil. ~ 1273 29 | Zapodila me je! Pomisli ti," dejal 1274 38 | vedel bi bolj, kaj je četrta zapoved. Tudi jaz nisem nič pomislil. 1275 130| reče mi ga skrivaj ujeti in zapreti, drugi večer bo zopet prišel, 1276 82 | me je pogledal, s pestjo zapretil in zažugal, potem pa padel 1277 107| nobene nisem rekel. Dekle je zardela, ko me je zagledala, prišla 1278 97 | ve, kar je pošteno; samo zares ni ničesar pričenjati. Sosebno 1279 82 | pri tisti priči kri ulila. Zarjovel je, svetlo, strašno me je 1280 148| pograbi me jeza, nekaj zarjovem in se spustim v dir za njim. 1281 142| dokler ne boš prisegel in zarotil se, da te ne bo nikdar več 1282 148| Ko to zaslišim, pograbi me jeza, nekaj 1283 23 | toliko, da sem lahko svoj zaslužek zapravil. Še tisto, kar 1284 88 | besed povedal, v zobe se mu zasmejal. ~ 1285 132| denar naprej in potlej lahko zaspiva pri ognju." ~ 1286 42 | bilo treba, povsod sem bil. Zaupal mi je kakor sam sebi. ~ 1287 1 | jezika povesti. To in pa zaupanje, da mu ne bo nobeden tistih 1288 161| pak je bil izgubljen in zavarovan, da je le iz dežele šel. 1289 38 | je pobral, v svoj kožuh zavil in kakor mlado mačko nesel 1290 37 | napasla, temveč v cunje me je zavila in nesla me je v hosto k 1291 45 | pil sam. Pa ni mi bilo le zavoljo vina. Sosed je imel tudi 1292 97 | želim ti, da bi se ne zavrgel in ne zašel. Ženiti se boš 1293 95 | okoli po deželi več semnjev zavrstjó. Moj oče je bil bolan. Moral 1294 159| mi ne zameri, naj me ne zavrže; kar sem storil, nisem iz 1295 135| Kar se mi zazdi, da je v grmovju nekaj počilo, 1296 97 | da bi se ne zavrgel in ne zašel. Ženiti se boš moral; pa 1297 82 | pogledal, s pestjo zapretil in zažugal, potem pa padel na stol 1298 104| potrpljiva ter da mi nobene zbadljive na dolgu ne ostane. ~ 1299 53 | imel. Na mojo domačijo ne! Zbiraj drugod. Saj veš, da pri 1300 112| je tudi zdaj in to me je zbodlo, da nikdar tako. ~ 1301 122| zopet staro jezo do valpta zbudile. ~ 1302 134| Ko se zbudim, bil je ogenj na pol pogasnil, 1303 17 | menite, da bi meni treba bilo zdajle za to kapljo vina in ta 1304 93 | če sva bila dalje vkup, zdela se mi je včasi prezgovorna, 1305 18 | brž ko mogoče odpraviti, zdele so se mi vendar te poslednje 1306 15 | berača, vino in česen ter je zdirjal proti polju, kakor bi ga 1307 17 | pasjo hišo, da te ne bo več zeblo. Pa kaj stori, ko pridejo 1308 60 | da je drva pobirala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel 1309 33 | ljudi je največ na božji zemlji, kakor je ta gospodè. Zato 1310 157| najrajši bi se pokopal v zemljo, da bi me več ne bilo. Vse 1311 3 | v čislih imela, če njen zgodopisec ne laže. ~ 1312 96 | pila domače vino. Bil je zgovoren kakor malokdaj in, česar 1313 78 | da nas vse zmerja. To me zgrabi in povem mu, da ga bom, 1314 29 | Kaj pa vi, mož, ali ste zgrizli česen? Ali je bil sladek? 1315 17 | Ali ga je videl kdo hišo zidati? Kaj še! V konoplje se uleže, 1316 58 | veliko lepša zdi zato, ker za zimo pride. Ko bi bila vedno 1317 132| Šele do jutri zjutraj se bo naredilo," pravi moj 1318 8 | Berač je zmajal z glavo kakor pred Pumpreht, 1319 41 | rad. Za drugo se pa nisem zmenil. Dela mi ni manjkalo, kruha 1320 120| da vse pustim, da se ne zmenim več zanjo, in svojemu očetovskemu 1321 78 | pa vedel sem, da nas vse zmerja. To me zgrabi in povem mu, 1322 62 | je bala, da bi je doma ne zmerjali. Kadar sem jo pa vendar 1323 78 | prijatelja gor ali dol; zmerjati in čudnih imen dajati si 1324 97 | nočem, da bi bil ti kakor zmrzlè ali kak zapečjó sedel. Muši 1325 37 | bil tam pustil, da bi bil zmrznil. Hudega sem v svojem življenju 1326 45 | je tudi izšolana v mestu, znala je pisati, brati in nemško 1327 149| videti. To je bilo že slabo znamenje, ali jaz sem se še vendar 1328 165| na potu, da bi s smrtjo znanje storil, ko bi le vedel, 1329 22 | Tedaj znate tudi še kak drug jezik govoriti, 1330 23 | govoriti pa nisem hotel znati več kakor toliko, da sem 1331 84 | mislil sem si, spustil vse znemar in sem delal. ~ 1332 8 | jezik peče in je trd, jaz pa zób nimam." ~ 1333 88 | mu nekaj besed povedal, v zobe se mu zasmejal. ~ 1334 71 | da ga nisem zastopil, z zobmi škrtal in roke pestil. Vinski 1335 107| smejal se, ona pak je v mizo zrla in le malo odgovarjala. 1336 45 | krčmo. Tjakaj sem zahajal zvečer in sem ga po malem pil sam. 1337 45 | mladi ljudje so to reč kmalu zvedeli in ni ga bilo, ki bi si 1338 157| bodo pojali kakor divjo zver, če ostanem v deželi. In 1339 121| mara, da mi je vendar še zvesta. ~ 1340 69 | Sonce, mond, šterne -- zvezde, kdo bo mene tepen!" ~ 1341 151| pa je bil nekaj ves drug, šeptal mi je vedno kaj na uho, 1342 96 | Bil sem na šestih semnjih, zamudil sem se 1343 54 | kar se v oči vrže brez škode. ~ 1344 61 | in jezen, kaj postopa ta škric kosmati za menoj in mi ne 1345 68 | bili vsi pokonci. "Udri škrica in njega!" ~ 1346 71 | nisem zastopil, z zobmi škrtal in roke pestil. Vinski je 1347 3 | sosebno odkar je tam v španski deželi živela in hodila 1348 18 | med izobraženimi ni veliko število, kolikanj bolj ga moram 1349 99 | materina hči. Mati njena je štiri druge za nos zvodila, preden 1350 131| ogenj, jaz se usedem na štor, berač pa začne cmariti 1351 17 | mlin napravil v raztrgan žakelj. Vidite, vsi smo neumni, 1352 105| ne vem, če sem bil tega žalosten ali sem bil tako jezen -- 1353 3 | ljubica hrabrega viteza žalostne postave Don Kihota, katera 1354 150| bil neko nedeljo v cerkvi. Žegnanje je bilo, natlačeni smo stali. 1355 97 | ne zavrgel in ne zašel. Ženiti se boš moral; pa zdaj še 1356 53 | Kakor slišim, si se že začel ženitovariti. Jaz bi ti ne rekel nič; 1357 60 | lica. Celo lep je bil in ženskam, ki niso bile grde ni stare, 1358 155| graščakom iz cerkve prišel. V žepu sem imel zaklepčni nož. 1359 133| gledam, kako se reč pali in žge, potem pa zadremljem za 1360 135| spoznal in rekel je: "Kaj drva žgeš?" ~ 1361 142| nočeš, pa ti bom predrobil žile in kosti, da me boš do smrti 1362 59 | Oženjen ni bil, pa je vendar živel, kakor bi bil oženjen, samo 1363 155| Bil sem ves divji kakor živina, nič me ni bilo sram, ničesar