Part

 1 II   |      poslednje stopinje in, če jo je izgubil, začel jo je
 2 II   |        če jo je izgubil, začel jo je za nekaj časa malo zasuknjeno
 3 III  |    detinskih letih pomrli. Dal jo je bil dve leti v mestno
 4 III  |       doma čepi. Ljudje, ki so jo tako večkrat pri kakem delu
 5 III  |       dekliči in mladeniči sta jo branila tiste puhle prevzetnosti,
 6 III  |       vsaki stvari. Zatorej so jo ljudje radi imeli in celo
 7 III  |     nekdo za njo korači ter da jo je že dvakrat zaklical. ~"
 8 IV   |    farno šolo hodil, preden so jo bili dali v mesto. Tedaj
 9 IV   |       je zopet približal. ~Rad jo je imel, vesel je bil, kadar
10 IV   |      ti imaš tukajle." ~Rekši, jo prime za levo roko in gleda
11 IV   |   zahtevala za plačilo, dal bi jo bil rad! ~
12 VI   |      pridobrikati in preveriti jo, da na vsem semnju ni enakega
13 VI   |      sreča je čudna ptica. Vsi jo enako imenujemo, ali vsake
14 VI   |       imenujemo, ali vsake oči jo gledajo, visoko v nedosežnem
15 VI   |       Tudi je je bilo sram, da jo vsi gledajo v tej družbi. ~"
16 VII  |  krpami na peči kamižolo, vrže jo čez pleči in odide na vas
17 VII  |     natlači pipo tobaka, zažge jo s trščico na leščerbi, ki
18 VII  |  žabična, pa da ne ve, kako bi jo bilo bolje zdraviti itd.
19 VIII |         ko je na polje šel, pa jo je vendar moral srečati.
20 IX   |    povedal svojo novico. Ti so jo razodeli vsak svojemu dekletu
21 X    |    tudi pomagala delati, imela jo je mati Smrekarica zelo
22 XI   |           Dobiti mora moža, ki jo bo rad imel in ki naju ne
23 XI   |       nam na izbiro stavi, ali jo k sebi vzame ali pa se k
24 XIII |       Štefan prime roko, ki mu jo je Smrekar pomolil, in reče: "
25 XIV  |       pretepati! Ona ni, da bi jo dolžil; on ji je malo pamet
26 XIV  |        sme kaznovati, nego naj jo, kar najhitreje more, možu
27 XV   |        je popolnona, sveča, ki jo v roki drži, kaže objokan
28 XV   |    prestriže možu besedo. ~"Če jo hočeš prvemu beraču v torbo
29 XV   |       beraču v torbo dati, daj jo, kadar že mene več ne bo.
30 XV   |        nekaj časa ženi. "Če si jo nocoj skrila, naj ti bo.
31 XV   |     naj ti bo. A jutri zjutraj jo hočem imeti predse. Potlej
32 XVI  |       hčer v kuhinji, pogledal jo, pa tiho mimo nje šel. Nazaj
33 XVI  |    hčeri očitati in izpovedati jo, da se je tako zelo mogla
34 XVII |       Mati je poznala črva, ki jo gloje, in v srce se ji je
35 XVII |         S to in ono malo rečjo jo je izkušala razveseliti,
36 XVII |         nego..." ~"Iz glave si jo moraš izbiti, pa je. On
37 XVII |        svetu ukazati, da bi si jo iz glave izbil. Pozabiti
38 XVII |      solzo v očesu zatiral. To jo je precèj omečilo in dejala
39 XVII |       le drugam ne možila, naj jo jaz dobim ali ne, včasi
40 XVII |   mogoče in ne sme biti, da bi jo kateri drug dobil. Tako
41 XVIII|     vstane. Približa se ji ter jo prime za roko. ~"Saj veš,
42 XVIII|     začela jokati. Oče Smrekar jo je tako nerodno za ramo
43 XVIII|       da se baš ni vedelo, ali jo hoče nalahko odriniti od
44 XVIII|        ti dobro pristoji. Deni jo za vrat." Dekle mater molče
45 XVIII|      pogledal za njo in, da bi jo pred gostmi in snubači opravičil
46 XIX  |        vendar prisiljen. Ti si jo prisilil." ~"Kaj nisi tudi
47 XIX  |     pogajanje dokončano, treba jo je bilo zopet siliti, da
48 XX   |   stopala zelo počasno. ~Naglo jo nekdo za komolec prime.
49 XX   |       prime. Kakor lahka groza jo prešine ter hitro z eno
50 XX   |        stisne Franici roko, da jo zaboli -- "to še ni najhuje,
51 XXI  |       tej in oni stvari, da bi jo na druge misli obrnila. ~
52 XXI  | pogleda, bilo je videti, da bi jo najrajši zadušil, zadavil
53 XXII |        cerkev za njo priganjat jo, naj hitro pride. Tam je
54 XXII |      bi hčer kaznoval, kako bi jo tepel, tega niti misliti
55 XXIII|       ni nikjer. Neki star mož jo je videl pol ure od cerkve;
56 XXIII|      človek več povedal, da bi jo bil videl. ~Nazadnje so
57 XXIII|        morje preplavati, najti jo moram, govoriti moram ž
58 XXIV |       ter ženo osorno kara, če jo vidi jokati. ~Smrekar in
59 XXIV |      biti gospodar v hiši! Kdo jo je silil k poroki? Nihče!
60 XXIV |      ve, kje je moja hiša; ona jo je pustila, ona naj je išče.
61 XXV  |        čelo del široko roko in jo čez oči dol do brade potegnil,
62 XXV  |   kmalu ni hotelo goreti, zato jo položi od sebe. ~Nobenega
63 XXV  |        radi imeli in skrb, ali jo gospodinja in gospodar pripeljeta
64 XXVI |         učeč se stanovala, ter jo najde bolno v postelji.
65 XXVI |      in deklico, za vročo roko jo držeč, s solznimi očmi začela
66 XXVI |     zopet sama mati in prijela jo je druga velika skrb, kakršno
67 XXVI |       je vso pot izmišljal, da jo bo deklici govoril. ~
68 XXIX |       in roditeljski strah, da jo izgubita. Oče namreč nikdar,
69 XXX  |     dobiti, da ne bi jokal, ko jo bo videl odhajati. ~Star