Part

 1 I    |       Kakor hočeš!" pravi oče malo razžaljen, da se hči neče
 2 II   |     začel jo je za nekaj časa malo zasuknjeno in predrugačeno
 3 II   |       kričal Brašnar. Tako je malo dni minilo, da bi ne bil
 4 IV   |      črni lasje; pod nosom je malo brk: skratka, ves drugačen
 5 IV   |    žal besede. Da je z očetom malo govoril, tega je bil več
 6 V    |  katero je tega in onega vola malo potepel, da se mu je s poti
 7 VI   |      največ sam govoril, jako malo mu je odgovarjala. Zdelo
 8 VI   |       bodo najbrže." ~"Jaz se malo bojim sama med živino hoditi.
 9 VII  |       prostorna; javorova, že malo črviva miza je bila nekdaj
10 VII  |      na velikem prostoru tako malo ljudi, in molčali so vsi,
11 VII  |  katero jame Brašnar, najprvo malo ogledujoč menda nečislano
12 VII  |    Mogoče je, da ga je vendar malo ganilo in omečilo, ko je
13 VIII |  razpotju in Franica ga je še malo pripočakala, da je prišel
14 VIII |      ogledovala. Lep je, samo malo preredko si ga vsejal." ~"
15 X    |       v oči. V izbici je bilo malo svetlo, brleča sveča ni
16 XII  |       dober. -- Štefan, stopi malo sem, stopi!" Štefan se približa.
17 XII  |     Ná, natlači!" ~Stefanu se malo čudno zdi, da je Smrekar
18 XIII | zobali in pili ter sama tudi "malo rdečega videla", kakor je
19 XIII |       Zatorej sede s Štefanom malo bolj na samo, tjakaj na
20 XIII |     malem poskusiti, kadar si malo opomoreš; to je dobro, brez
21 XIII |     menim, da bi to trgovstvo malo popustil. Staram se, pa
22 XIII |      nekaj časa, pije in reče malo boječe: ~"Vzemite zeta,
23 XIII |         Smrekar, ki je bil že malo vinski in dobre volje, nasmehne
24 XIII |      le za žejo." ~To Štefana malo popari; ali misli si: zdajle
25 XIII |     storiti, hitro pak je čez malo hipov vstal, položil za
26 XIV  |     ti ne." ~"Povedi!"  "Tako malo slepe miši sta lovila, Štefan
27 XIV  |     da bi jo dolžil; on ji je malo pamet sesvedral, pa se že
28 XV   |   žena jokaje, "jaz sem te še malo prosila vsa leta, kar živiva
29 XVI  |       trezev in spočit ali če malo vinski in utrujen. ~Po njem
30 XVI  |    zajtrkoval po stari navadi malo brinovca in šel iz hiše
31 XVI  | kosilom, katerega je hči prav malo in prav posiljeno pokušala,
32 XVI  |     pol križa, razmršene lase malo s prsti popravi in klobuk
33 XVII |    nego poprej, a govorila je malo in vesela ni bila nikdar.
34 XVII |     smililo dete. S to in ono malo rečjo jo je izkušala razveseliti,
35 XVIII|      od mene!" vpraša Smrekar malo razdražen. ~"Dekle naj malo
36 XVIII|   malo razdražen. ~"Dekle naj malo pozabi, kar je bilo, potlej..." ~"
37 XVIII|     noter! Ali se hočeš morda malo čedneje obleči? Pojdi gor
38 XIX  |    pismo, bil je že po navadi malo neroden v vedenju in v govoru;
39 XXI  | naposled določeni dan. Bil je malo oblačen, žalosten jesenski
40 XXII |        da je v mali fari samo malo mrličev. Redki leseni križi
41 XXIII|     zdelo in potolažila se je malo. Kjer je koli vedela za
42 XXVI |        Mislila je, da je samo malo bolehna, da bode precej
43 XXIX |      od okna in začne presti, malo z glavo kimaje, kakor je
44 XXIX |       Kaj?" ~"I, saj veš kaj! Malo ven pogledi!" ~Deklica ne