Part

 1 I    |      odgovori kmetič in gre dalje.  Ta pak se obrne in reče lepi
 2 I    |       dolžniki je vedel, koliko ima ta ali pa ta obresti na dolgu,
 3 I    |         vedel, koliko ima ta ali pa ta obresti na dolgu, kakor
 4 II   |         misliš pa ti?" ~Brašnar ume ta zasmeh, stisne spodnjo ustnico
 5 III  |       poredil in opasel ter jih upa ta dan za lep dobiček prodati.
 6 III  |            delu videli, rekali so: "Ta menda ne vé, da bo toliko
 7 III  |         njenemu značaju pak je bila ta očetova volja važna. Delo
 8 IV   |                 IV  Čeden človek je ta Štefan. Zna se mu, da gleda
 9 IV   |           so ga hvalili in dejali: "Ta je priden in pameten, Bog
10 IV   |          baš takega dobil, kakor je ta tvoj, prosil bi te, da bi
11 V    |      vročini na ogled razstavljene, ta ručeč, druga se tiho pogovarjaje
12 VI   |   razstavljene. Kako bi bila srečna ta dva, ko bi si mogla vsak
13 VI   |      mladeničev svojemu tovarišu. ~"Ta lahko košato hodi, bogata
14 VI   |            je in lepa. -- Kdo je pa ta muha, ki za njo lazi in
15 VI   |             za njim kazali: glejte, ta je Brašnarjev! Nikomur si
16 VIII |         zasmeje. ~In smejala sta se ta dva, ne toliko zato, ker
17 IX   |         objetju najvišje sreče. ~In ta čas, ko sta si obljubila
18 IX   |             Čutila sta oba, da jima ta brezupnost kali veselje,
19 IX   |             pak je hotela, da se je ta ljubezen vendar objavila.
20 X    |            Mati je rada verjela, da ta in vsi drugi dvomni odgovori
21 X    |         imava samo tebe na svetu." ~Ta misel ženici zbudi spomin
22 XI   |                In kateri je tak?" ~"Ta usnjar Lovrénič," odgovori
23 XI   |         dvakrat gor in dol. ~"Tedaj ta ti godi?" vpraša. ~"Dober
24 XI   |         vsako stvar v roko prijeti, ta je trden na svetu. Saj veš,
25 XII  |            z enim pojdeš pa sam." ~"Ta bi bil dober. -- Štefan,
26 XIII |            dejal Smrekar, ki je bil ta dan nekaj bolj beseden,
27 XVII |              mati, nepremišljena je ta ljubezen. Jaz nisem mislil,
28 XVII |          izguba, če me zdaj ustreli ta ali ta. Tudi mi ne more
29 XVII |           če me zdaj ustreli ta ali ta. Tudi mi ne more nihče na
30 XVII |            upam misliti, kako se mi ta reč izteče..." ~"Tako se
31 XVIII|          otresti, da bi se utegnila ta prenagla ženitev čudno raziti. ~
32 XVIII|            na jeziku tega ni nosil. Ta novi glas je hčer čudno
33 XIX  |             in vest mi očita, da bo ta zakon vendar prisiljen.
34 XX   |             povodnem možu. Kajne?" ~Ta misel je bila mladeniču
35 XXI  |        Brašnarjevo hišo. ~Pa Štefan ta dan ni klepetcev poslušal,
36 XXIII|         veselje, radost. Saj je bil ta dogodek dokaz zanj! Druga
37 XXIII|         misel, a vendar pozneje, in ta misel mu je bila strašnejša
38 XXIV |      dovolila žena, pri kateri je. ~Ta vest je bila Smrekarici
39 XXIV |          oče bil, bil zmerom; a ona ta dan ni bila hči. Nikdar
40 XXVII|            trgovstva, mislil si je: ta je srečen, ta ima! ~Ko prideta
41 XXVII|         mislil si je: ta je srečen, ta ima! ~Ko prideta do cerkve,
42 XXVII|           božje. V svojem življenju ta dva nista še tako molila!
43 XXX  | pripovedovani. Razloček je bil samo ta, da je bil drug konj vprežen