Part

 1 I     |          kopica je rastla od leta do leta. Ljudje so ga cenili
 2 I     |       kozarec, ki se okrog vrsti, do njega pride. Družil se je
 3 II    |     pravično. Vsako tožbo je gnal do poslednje stopinje in, če
 4 II    |           da mu še cesarski možje do kože ne pridejo, akotudi
 5 VI    |         ne bila prišla med živino do vas, da mi ni Štefan pomagal,"
 6 VIII  |         pripočakala, da je prišel do nje. ~"Zakaj si bil ondan
 7 IX    |    obljubila ljubezen in zvestobo do smrti, nista mislila na
 8 IX    |        mladi Štefanov vrstnik, da do te sreče ne pride kdor si
 9 XI    |        reč, ali denar je od danes do jutri. Kupčija je dobra,
10 XII   |       Smrekarja, ko pipo zažge. ~"Do pol poti bi še nocoj rad
11 XIII  |        nikdar se ne boste kesali, do smrti..." ~"Oh!" zavpije
12 XVI   |          praviti, ali pride komaj do druge in dalje ne more,
13 XVII  |     nikdar. Z obraza ji je od dne do dne bolj ginila cvetoča,
14 XVII  |       srce stakala, izlila v jezo do -- Štefana, ki je bil po
15 XVII  | prijatelji med seboj zmerom kakor do zdaj." ~"Zmerom. Do danes
16 XVII  |         kakor do zdaj." ~"Zmerom. Do danes mi niste žal besede
17 XVIII |         vesela in živahna, od dne do dne se ni hotelo izpolniti,
18 XVIII |          dolgih ovinkih so prišli do ženitve. Ko so se možje
19 XIX   |         pa slišala ni nobene reči do dobrega. ~"Naredite, kakor
20 XX    |      proti domu. ~Pot od studenca do doma je držal skozi majhno
21 XXIV  |  služabnikom in domačim. Kakor je do zdaj rad na enem mestu mirno
22 XXV   |     široko roko in jo čez oči dol do brade potegnil, kakor bi
23 XXVII |       srečen, ta ima! ~Ko prideta do cerkve, Smrekarica zavije
24 XXVIII|        tava preko dvora. Prišedši do onega voza, obstane, odstopi
25 XXIX  |         ležal po deželi. Od petka do nedelje je nepretrgoma šel
26 XXIX  |         pod težo. Smrekar je stal do rogovile v snegu sredi vrta,