Part

 1 I    |     mestne zaloge. Doma pak je žena kmetovala z družino. V vsem
 2 III  |  kratkem: "Tako čem imeti!" Jn žena je vedela, da na to ni več
 3 IV   |        bi bila pa kakor mož in žena," smeje se dekle. ~"Prstan
 4 XI   |        stotine denarja izril!" žena zabavljivo reče ~"Baba,
 5 XII  | človeka Bog zmerom vidi," reče žena. ~"Kakor je že! Vidi ga,
 6 XV   |      tleh. ~"Kje je Franica?" ~Žena se zgane; to vprašanje je
 7 XV   |        zdajle precej. Pojdi!" ~Žena pokrije z opasanim belim
 8 XV   |        pomenja. ~"Anton!" reče žena jokaje, "jaz sem te še malo
 9 XV   |    obrnjen, gor in dol hoditi. Žena se oddahne. ~"Vsak berač
10 XV   |            Tepsti je ne smeš!" žena plašno spregovori. ~"Če
11 XV   |             Kaj si boš to...", žena prestriže možu besedo. ~"
12 XVII |         Zgoraj ji postiljaj." ~Žena pokima in zamišljena odide
13 XVII |        pred njo stal, začne ga žena oštevati in zmerjati, da
14 XVII |    roko glavó podslanja. Ko se žena umiri, spregovori on: ~"
15 XVIII| Smrekar. ~"Kaj misliš?" vpraša žena. ~"Moža ji dobiti. Vse je
16 XVIII|    glavo postavite. Tako je!" ~Žena previdi, da so vsi ugovori
17 XVIII|      tiho stopinjo pride mati. Žena ima resen obraz, pa hčeri
18 XXIV |       v Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčevalka s kuretino,
19 XXIV |       mu k njej priti dovolila žena, pri kateri je. ~Ta vest
20 XXIV |          Grem!"  Rekši, vstane žena in zaloputne vrata za seboj. ~
21 XXVII|        ure, celo uro. ~Njegova žena pride iz sobe. Sveti se
22 XXVII|         da ne umrje," pošepeče žena in vzdahne: "O Marija!" ~
23 XXVII|   vstane. Takoj za njim vstane žena. Prekrižata se ter vrneta. ~
24 XXVII|  pomenjajo, a zvedel je, ko je žena dostavila: ~"Štefan, moli