Part

 1 I     |  peljati, Franica! Čakal te ne bom." ~"Le poženite," odgovori
 2 III   |       ga, da kmalu prideta." ~"Bom že." ~Mati gre v vežo nazaj,
 3 IV    |        je čevljev treba, usnja bom kupil." ~Pa ni bilo res.
 4 IV    |       ti vendar bo?" ~"Imel ga bom!" ~"Ali dosti ni vreden.
 5 V     |     dosti prir#edi. Obresti ne bom jemal od tebe. Če boš moški
 6 V     |      moški z vračilom, znal te bom še drugič, ako ne, nikoli
 7 VII   |        gredé zapeli: ~ Mesarja bom vzela,~ bom zmerom vesela,~
 8 VII   |  zapeli: ~ Mesarja bom vzela,~ bom zmerom vesela,~ bo tele
 9 X     |       hiši," reče mati. "In če bom kdaj slisala, da boš koga
10 X     |        drugim takim. Jaz ti ne bom prepovedovala govoriti s
11 X     |    zemlji za vselej! Nikdar ne bom več vesela. Iz moje roke
12 XI    |            Jaz svojega zeta ne bom nikoli ničesar prosil če
13 XIII  |      dober mož. Denarja vas ne bom prosil ter ničesar drugega.
14 XIII  |    iščem ničesar. -- Zmerom ne bom. Ni se mi treba ubijati
15 XIII  |   Poberi se mi, da te videl ne bom. Izpred oči! Ako ne..." ~
16 XV    |       bosta obe plesali, kakor bom jaz godel, veš!" ~Rekši,
17 XVII  |    glave izbil. Pozabiti je ne bom mogel, dokler bom živ. Tega
18 XVII  |        je ne bom mogel, dokler bom živ. Tega vendar ne rečem,
19 XIX   |        če hočeš ali nočeš. Jaz bom videl, če boš slušala ali
20 XX    | govoriti s teboj. A tega pa ne bom mogel videti -- vem da je
21 XXIV  |     bilo meni tega treba? Zdaj bom v nedeljo od maše šel, pa
22 XXIV  |       za menoj kazali. Pšenico bom meril, pa me bodo z nagajivostjo
23 XXVII |       ima Bog rad, tudi jaz te bom rad imel." ~Štefan morda
24 XXVIII|   postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel zatisniti očesa.