Part

 1 I    |          bo miren. ~Iz veže stopi mož kakih petdesetih let, srednje,
 2 I    |        Tudi Anton je bil veljaven mož, kamor je prišel; pa je
 3 I    |           in blagroval: "Ti si že mož, ti! Kaj maraš, ker imaš
 4 III  |       roditeljev. Ali Anton, njen mož, je ob takih prilikah, ko
 5 IV   |           Potlej bi bila pa kakor mož in žena," smeje se dekle. ~"
 6 VIII |           imamo vsak svoje breme. Mož je bil morda pijan, pa ni
 7 XI   |          in da ge neče," odgovori mož. "Le poslušaj me, stara,
 8 XII  |         Smrekarica, gledaje, kako mož na vozu po vrečah hodeč
 9 XIII |            in reče: "Vi ste dober mož. Denarja vas ne bom prosil
10 XV   |           na klop. Kaj in kako je mož nocoj zvedel, to ve že tudi
11 XV   |         ni se premaknila z mesta. Mož pride nazaj, stopi s svečo
12 XVI  |       dobil, sicer..." ~Rekši, se mož obrne proti durim in izide. ~
13 XVII |      Smrekarica. ~"Vidiš!" pokaže mož s prstom na tla ob zidu. ~"
14 XVII |         bila sama. Včasi se ji je mož zdel preoster, a včasi bi
15 XVIII|       imeti, ljubiti, to je menda mož pač v srcu imel, a na jeziku
16 XX   |    Štefanom govoriti. Tudi je bil mož zadovoljen, ker je videl,
17 XXII |         tudi oče Smrekar verjel. ~Mož ni nobenega človeka pogledal.
18 XXIII|           je ni nikjer. Neki star mož jo je videl pol ure od cerkve;
19 XXIV |          zopet oživi; poprej tihi mož zopet po stari navadi in
20 XXV  |           in videla hčerko. ~Njen mož je sam sedel v hiši pri
21 XXVII| Smrekarica zavije proti vratom in mož gre za njo. ~V cerkvi ni
22 XXX  |            Kam pojde ata?" vpraša mož otroka. ~Deček pokaže z
23 XXX  |       semenj", stopi iz veže mlad mož, v katerem hitro Štefana