Part

 1 I    |             Le poženite," odgovori dekle, "nisem še opravljena in
 2 III  |          po vrtu. ~"Vem," odgovori dekle. ~"Da veš, očeta poišči
 3 IV   |       kakor mož in žena," smeje se dekle. ~"Prstan tega še ne stori,
 4 VI   |            to zeleno vzamem," reče dekle in kupi blago, ki je bilo
 5 VI   |           ni Štefan pomagal," reče dekle očetu. ~"Mu boš pa odpustka
 6 VIII |            in belega srebra vredno dekle, misli si Štefan, ter si
 7 X    |           se me ne silite," šepeče dekle. ~"Ne bova te silila. Sicer
 8 X    |        zapre mati duri za seboj, a dekle se razpravi, ugasne luč
 9 XI   | spregovoriti," reče mati. ~"Kaj pa dekle? Kaj pravi? Ali je tudi
10 XIV  |            lovila, Štefan in tvoja dekle, a tebi so bile oči zavezane." ~"
11 XVI  |        popravi in klobuk nasadi, a dekle pobere žlice, sklede in
12 XVI  |       nikdar nič ž njim," odgovori dekle. ~"Kaj? Pregrešnega nič!
13 XVII |      enkrat dobil! Od danes ne sme dekle več tukaj spati. Zgoraj
14 XVIII|          Smrekar malo razdražen. ~"Dekle naj malo pozabi, kar je
15 XVIII|         polja. ~"Gostje so v hiši, dekle!" reče oče. "Ni spodobno,
16 XVIII|        pristoji. Deni jo za vrat." Dekle mater molče sluša ter se
17 XVIII|         katero modro ali pa dve." ~Dekle sede k Petru ter začne na
18 XVIII|          čudnega obnašanja, reče: "Dekle je zdaj nekoliko dni slabega
19 XX   |            bova še govorila," reče dekle. ~
20 XXIV |           vprašali: zakaj je tvoje dekle od oltarja zbežalo? Ako
21 XXV  |          ko je vélika dekla, staro dekle zmršenih las, v sveti jezi
22 XXVI |           Franica nekdaj, še mlado dekle, učeč se stanovala, ter
23 XXIX |          oče?" ~"Nič ne!" odgovori dekle na pol tiho in sramežljivo. ~