Part

 1 I    |  slamo napolnjena vreča pod njim. Nepotrpežljivo s prednjim
 2 I    | razžaljen, da se hči neče ž njim peljati, trene z vajeti
 3 I    |  ljudi našel, prisedel je k njim in čakal, kdaj kozarec,
 4 II   |   jako bal, kadar je imel ž njim opraviti. ~Večkrat je gosposka
 5 III  |   veš, očeta poišči in se ž njim domov pripelji. Če ga ne
 6 V    |  častna straža so hodili za njim trije kmetje, prosili in
 7 VI   |     s pastirjem doma nego ž njim; ali njen in njegov oče
 8 VI   |   kakor da bi vsi ljudje za njim kazali: glejte, ta je Brašnarjev!
 9 VIII |   deklica obrnila, da bi za njim pogledala, in tako sta se
10 X    |     Še enkrat bo govorila ž njim, povedala mu, kaj je mati
11 XI   |     jaz ne mogel govoriti ž njim kakor z vsakim človekom.
12 XV   |    ima Franica kak zmenek ž njim." ~Anton postavi svečo zopet
13 XVI  |     žep, pa se +ti+ meniš ž njim? Kaj imaš ž njim?" ~"Pregrešnega
14 XVI  |    meniš ž njim? Kaj imaš ž njim?" ~"Pregrešnega nisem imela
15 XVI  |    nisem imela nikdar nič ž njim," odgovori dekle. ~"Kaj?
16 XVI  |      od te ure več pečala ž njim, da ž njim tudi govorila
17 XVI  |     več pečala ž njim, da ž njim tudi govorila ne boš!" ~
18 XVIII| reči o lepem vremenu itd. ž njim. Videč, da se Franica ne
19 XVIII|     odprte pusti. ~Kmalu za njim s tiho stopinjo pride mati.
20 XVIII|    na videz vesel pogovor ž njim, vtikaje se tudi v pomenke,
21 XXVII|    otme in vstane. Takoj za njim vstane žena. Prekrižata