Part

 1 III  |      visoko nad zelenim žitom, a ona sama je bila zamišljena
 2 IV   |         sta bila kje med ljudmi, ona, bogata Smrekarjeva hči,
 3 V    |          nikoli več ne dobiš. -- Ona dva sleparja znam." ~"Bog
 4 VI   |           drugačni podobi. Glej, ona dva dečka polnih rdečih
 5 XI   |        nekdaj sama v hiši ter je ona nekaj šivala, on pa s pipo
 6 XII  |        postal, ker njemu je bila ona pohvala Štefanova govorjena. ~"
 7 XIV  |       dekleta ne smeš pretepati! Ona ni, da bi jo dolžil; on
 8 XV   |      nocoj zvedel, to ve že tudi ona. Eden sosedov je bil iz
 9 XV   |         stopi s svečo pred ženo. Ona je vedela, kaj to molčeče
10 XVI  | gospodinjstvo tako v rokah kakor ona sama. ~Tudi jutro po tem
11 XVI  |              Obetam," spregovori ona. ~"Vidiš, kaj tukaj na steni
12 XIX  |          ti je tako po volji?" A ona je bila nekako mrtva; poslušala
13 XXII |            reče tovarišica in še ona hoče pogledati, kaj opravljajo
14 XXIV |           oče, oče! Jaz sem bil! Ona naj bi bila hči Zakaj ne
15 XXIV |       zakaj bi jaz za njo hodil? Ona dobro ve, kje je moja hiša;
16 XXIV |      dobro ve, kje je moja hiša; ona jo je pustila, ona naj je
17 XXIV |         hiša; ona jo je pustila, ona naj je išče. Jaz sem oče
18 XXIV |       sem oče bil, bil zmerom; a ona ta dan ni bila hči. Nikdar
19 XXVII|         se ni po njiju oziral, a ona ga nista videla, dokler
20 XXVII|         vse, kar bo Bog hotel!" ~Ona odideta, Štefan obstane