Part

 1 III   |      naju ne bo strah, ker sva dva, in lahko si pomoreva, ko
 2 V     |      sem mislil? Le pojdite!" ~Dva, ki sta ga volov prosila,
 3 V     |    nikoli več ne dobiš. -- Ona dva sleparja znam." ~"Bog vam
 4 VI    |     drugačni podobi. Glej, ona dva dečka polnih rdečih lic
 5 VI    |         Kako bi bila srečna ta dva, ko bi si mogla vsak eno
 6 VI    |       pri nekem kupu okanil za dva goldinarja, zato so ga stepli." ~
 7 VIII  |       kaj dela, in, če je tudi dva goldinarja zmaknil, kaj,
 8 VIII  | zasmeje. ~In smejala sta se ta dva, ne toliko zato, ker bi
 9 XII   |      Anton je je imel v vrečah dva visoko nadeta voza pred
10 XII   |      bilo vélikega." ~"Utegneš dva dni z doma iti?" ~"Da bi
11 XIX   |           Drugo jutro sta bila dva konja v najlepši voz vprežena
12 XXIII |       Smrekarjeva hiša je bila dva dni kraj nesreče in žalosti.
13 XXIV  |                          XXIV  Dva dni je tako minilo. ~Tretji
14 XXIV  |     hči v mestu. Poprej je bil dva dni ves žalosten, potrt
15 XXIV  |     bila v mestni šoli. Poprej dva dni mrtvo oko zopet oživi;
16 XXVII |      bolje. Tisoč goldinarjev, dva tisoč, pol imovine, vse
17 XXVII |   božje. V svojem življenju ta dva nista še tako molila! In
18 XXVIII|   onega voza, obstane, odstopi dva čevlja in z robato kletvijo