Part

 1 II   |        sicer oster glas; vse je hitro razvidel in govoril je,
 2 III  |  dvakrat zaklical. ~"Zakaj tako hitro?" ~Obrne se in, videč, da
 3 V    |        padale po njem, da ga je hitro veselje in skakanje minilo.
 4 XIII |         nekaj časa kaj storiti, hitro pak je čez malo hipov vstal,
 5 XV   | naredimo, da bo vsej tej stvari hitro konec." ~Kmalu potem je
 6 XVII |       je Štefana mimo okna iti. Hitro ga pokliče v hišo. ~Ko je
 7 XVIII|         nedeljo pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse bode
 8 XIX  |        je zbala te moževe jeze, hitro prijela hčer kakor v svojo
 9 XX   |      lahka groza jo prešine ter hitro z eno roko poprime kebel,
10 XX   |     drug ne..." ~"Kaj? Kaj?" ~A hitro Štefanu veselo upanje, ki
11 XXI  |        se ga menda zboji, kajti hitro za grm zavije in odide. ~
12 XXII |     greš?" Vprašata dve ženi. ~"Hitro pridi, da te ne bodo čakali,"
13 XXII |        za njo priganjat jo, naj hitro pride. Tam je drugi, stranski
14 XXIV |         oče. ~Zdaj se vsa stvar hitro spremeni. Smrekarjev Anton
15 XXVI |      tudi pove, da gre Smrekar. Hitro gre ven in ustavi moža pred
16 XXIX |  pogleda tudi skozi okno, pa se hitro obrne; zardi se v lice ter
17 XXX  |        veže mlad mož, v katerem hitro Štefana spoznamo. Ker je