Part

 1 IV   |     nasledoval poštenost, dobro srce in še mnogo dobrih dušnih
 2 VII  |       vesela,~ bo tele zaklal,~ srce mi poslal,~ telečje al'
 3 VIII |      poti hodil, četudi ga je v srce bolelo. ~Neki dan, ko je
 4 IX   |        enega srca zliva v drugo srce ter da objemata ljubljenje
 5 X    |   nikoli več ne, dasi tudi njej srce glasno tolče. Saj je greh
 6 X    |       Bog, ki je človeku čuteče srce ustvaril, naj odpusti! Še
 7 XI   |       pravi? Ali je tudi njej v srce sedel kakor tebi?" ~"Ničesar
 8 XV   |   drugega jutra je težilo obema srce: ena se je tresla in bala
 9 XVII |         črva, ki jo gloje, in v srce se ji je smililo dete. S
10 XVII |       iz hčere v njeno materino srce stakala, izlila v jezo do --
11 XVII |        nepremišljeno ljubeznijo srce težiti. ~Dokler se mati
12 XVIII|       bolj rdeče lice in veselo srce. Pa semkaj k Petru sedi,
13 XIX  |         šaliti s tem! Mene tako srce boli in vest mi očita, da
14 XIX  |        nekaj posebnega jezik in srce, ko je videl svojo nevesto
15 XXI  | tolažila, četudi se ji je hči v srce smilila in je prav pogosto
16 XXVII|         vera je močna. Obema se srce olajša. Mati obriše solze