Part

 1 IV  | prijel. ~Pa četudi se je bilo Štefanu z vsemi temi in drugimi
 2 IV  |     mesta prišla, zdelo se je Štefanu, da ima že nekaj bolj gosposkega
 3 VI  |     in kupi blago, ki je bilo Štefanu pogodu. Potlej mu reče: ~"
 4 VI  |       Anton in, obrnivši se k Štefanu, vpraša: "Kaj pa svojega
 5 IX  |  posebnega. Obljubil je sicer Štefanu, nikomer ne povedati, da
 6 XII |      vozema gledala, reče, da Štefanu, ki je s poslednjim vozom
 7 XIII|   neumen, fant!" reče Smrekar Štefanu. "Zdaj te res vije, pa počasi
 8 XX  |           Kaj? Kaj?" ~A hitro Štefanu veselo upanje, ki se mu
 9 XX  |     preplašena izpuli Franica Štefanu roko iz roke. ~"Beži, da
10 XXX | Franico, ki je k svojemu možu Štefanu na voz sedala. V poljubu,